Med možnimi cilji so omenili prekinitev podmorskih internetnih kablov, napade na podatkovne centre za umetno inteligenco ter napade na regionalne naftne in plinske objekte, piše CNN.
"Svet bo osupel," je konec prejšnjega meseca dejal tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde Hossein Mohebbi. "Imamo nove tarče, ki jih še nismo napadli," je dodal.
Skoraj devet mesecev po tem, ko sta ZDA in Izrael začela vojno proti Iranu, se je konflikt znašel v pat položaju. Zaradi tega ni jasno, kakšen je končni cilj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, svet pa se spoprijema z gospodarskimi pretresi.
Obe strani sta sicer razglasili zmago. Teheran se sklicuje na to, da je preživel napade, Washington pa na škodo, ki jo je povzročil iranskemu režimu. Trumpova administracija medtem še naprej preizkuša nove gospodarske in vojaške ukrepe, s katerimi želi Iran prisiliti v kapitulacijo, vendar Teheran temu vztrajno nasprotuje.
"Vojne še ni konec," je dejal Mohebbi. "Islamska revolucionarna garda se je pripravila na dolgotrajno vojno."
"Bo nocoj tista noč?"
Stanje med ljudmi je sicer bolj negotovo. Državo namreč poleg konflikta bremeni še gospodarska negotovost. "Vsak dan in vsako noč čakamo, da se bombardiranje znova začne," je prejšnji teden za CNN povedal 70-letni prebivalec Teherana. "Napolnil sem vse svoje prenosne polnilnike, si naredil zalogo vode in pripravil vse potrebno, saj se lahko napadi znova začnejo kadar koli, kateri koli dan."
Mati dveh otrok je opisala strah, s katerim živi, ko vsako jutro pošilja otroka v šolo. Na poti ju vodijo ulice, na katerih so vidni pripadniki revolucionarne garde, vojaške baze pa ostajajo aktivne.
"Rada bi natančno vedela, kaj nameravajo ZDA še bombardirati," je dejala. "Ni jim uspelo odstraniti niti iranskega vodstva. Tudi pogajati se niste mogli. Čemu je torej namenjeno začenjanje nove vojne?"
Vse več prebivalcev Teherana je prepričanih, da se bo vojna znova začela. "To je vse, o čemer se ljudje pogovarjajo ... ves čas imaš to nekje v mislih: bo nocoj tista noč? Bo jutri? Mislim, da je zaradi vseh teh pogovorov o tem še huje, saj si sploh ne moreš vzeti odmora," je povedal eden izmed prebivalcev.
Iran odgovarja na grožnje
V zadnjih nekaj tednih so se svetovalci Bele hiše sestajali in razpravljali o različnih možnostih ukrepanja proti Iranu. Trump je javno napovedal, da pred vmesnimi volitvami ne bo sprejel novih ukrepov, vendar je več njegovih svetovalcev za CNN zasebno povedalo, da ne vedo, ali je ta izjava dokončna ali pa bi se lahko do volilnega dne, 3. novembra, še spremenila.
Ameriška vojska je pripravila nove načrte za napade, ki predvidevajo tudi morebitno uporabo tako imenovane "matere vseh bomb" za napade na iransko energetsko infrastrukturo in jedrske objekte, če bi Trump ukazal nadaljevanje bojnih operacij pred vmesnimi volitvami ali po njih. To so po navedbah več ameriških uradnikov, ki so seznanjeni z zadevo, pripravili vnaprej.
GBU-43/B, znana tudi kot MOAB (Massive Ordnance Air Blast), je največja nenuklearna bomba v ameriškem arzenalu, njena uporaba pa bi pomenila občutno stopnjevanje konflikta.
"To so propagandna sredstva, namenjena ustrahovanju iranskega ljudstva," je v soboto dejal poveljnik iranske vojske Alireza Sheikh. "Iransko ljudstvo je oče vseh bomb."
Iran je nakazal, da uvaja novo, bolj ofenzivno vojaško doktrino, ki kaže na to, da ne namerava čakati, da bo napaden, temveč bi lahko celo izvedel preventivne napade. Prejšnji teden so računi revolucionarne garde na družbenih omrežjih poročali, da je Iran po vsej državi izvedel vojaške vaje, med katerimi je med drugim izstrelil 30 balističnih raket hkrati.
Farzin Nadimi, višji sodelavec raziskovalnega inštituta Washington Institute, ki se osredotoča na zunanjo politiko ZDA v regiji, je dejal, da bi lahko samozavestnejši Teheran, če bi se odločil preizkusiti svoje nove rakete dolgega dosega v napadu na Evropo, za tarče izbral ameriške sile v letalskih oporiščih v Angliji ali logistično središče v Ramsteinu v Nemčiji. Tam je največje ameriško vojaško oporišče zunaj ZDA.
"Vendar bi Iran to možnost verjetno prihranil za skrajno stopnjo zaostrovanja konflikta," je dejal Nadimi. Po njegovih besedah bi lahko Iran uporabil naprednejše in usklajene roje dronov, opremljene z umetno inteligenco, kamerami in podatkovnimi povezavami. Ti bi lahko medsebojno komunicirali ter prilagajali smer in hitrost leta, da bi se izognili elektronskemu motenju in sistemom zračne obrambe.
"Teh zmogljivosti še niso demonstrirali, vendar so v preteklosti že razpravljali o razvoju takšnih tehnologij," je dodal. Povedal je tudi, da bi si Iran lahko prizadeval tudi za izboljšanje zmogljivosti svojih manevrirnih raket, med drugim z uvedbo nadzvočnega pogona, s katerim bi se lažje izognile prestrezanju. Poleg tega bi lahko poskušal motiti vojaške komunikacijske in nadzorne satelite.
