Biden: Trdno stojim za odločitvijo. Nikoli ni bil primeren čas za umik

Ameriški predsednik Joe Biden je v svojem prvem televizijskem  nagovoru po tem, ko so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, dejal, da ZDA pozorno spremljajo stanje v tej državi. Kot pravi, namen ameriške misije v Afganistanu nikoli ni bil gradnja države, pač pa je bil njen namen, da preprečijo teroristične napade na ameriških tleh. 

Nato je spomnil, da je njegov predhodnik Donald Trump sklenil dogovor s talibani, po katerem se je prisotnost ameriških sil v Afganistanu zmanjšala iz okoli 15.000 na 2500. Dodal je še, da bi se po njegovem dogovoru morale ZDA iz Afganistana umakniti že do 1. maja. "Talibani pa so bili takrat vojaško najmočnejši od leta 2001," je dejal. 

Biden se je pred očitki branil z argumentom, da je kot predsednik moral bodisi spoštovati Trumpov dogovor bodisi biti pripravljen na nove spopade s talibani sredi maja. Kot pravi, namreč ZDA niso izpogajale nobenega dogovora, da bodo ameriške sile po 1. maju varne pred napadi talibanov.  

"Po 20 letih sem spoznal, da nikoli ni bil pravi čas za umik ameriških sil," je poudaril Biden in dodal, da se je država "sesula" hitreje, kot so pričakovali. "Trdno stojim za svojo odločitvijo," je dejal Biden.

"Američani ne morejo in ne bi smeli umirati in se boriti v vojni, ki je niti Afganistanci niso pripravljeni izboriti zase," je dejal. Kot pravi, je afganistanski vladi svetoval, naj se pogaja s talibani, a njegovega nasveta niso upoštevali. "Gani je vztrajal, da se bodo afganistanske sile borile. Vendar očitno sem se motil," je dejal.  

Biden je dejal, da se bo Washington še naprej zavzemal za diplomacijo v Afganistanu. "Zdaj se osredotočamo na to, kaj je možno," je dejal in dodal, da bodo ZDA še naprej podpirale Afganistance, spodbujale regionalno diplomacijo ter se zavzemale za osnovne pravice afganistanskega ljudstva. 

"Jasen sem, da morajo biti človekove pravice v središču naše zunanje politike, vendar tega ne moremo doseči z nenehnimi vojaškimi posredovanji," je dodal. 

Biden je zaradi dogajanja predčasno odšel s počitnic in se vrnil v Belo hišo. Njegov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je sicer že pred tem za televizijo ABC zagotovil, da je bil Biden redno v stikih z ekipo za nacionalno varnost in da aktivno preučujejo razmere.

Biden, ki je maja napovedal dokončen odhod ameriških vojakov iz Afganistana do konca avgusta, se sedaj sooča s kritikami, da je bil umik slabo izveden. O tem naj bi med drugim pričalo dejstvo, da ZDA hitijo z evakuacijo svojega veleposlaništva v Kabulu le mesec dni po tem, ko je predsednik ZDA miril bojazni, da bi se lahko afganistanska vlada hitro sesula.

"To ne bo imelo posledic zgolj za Afganistan," je menila republikanska članica predstavniškega doma Liz Cheney. "Nasprotniki Amerike vedo, da nam lahko grozijo, in naši zavezniki se to jutro sprašujejo, če lahko kakor koli računajo na nas," je dejala v pogovoru za mrežo ABC. Odgovornost za to po njenem prepričanju nosita tako Biden kot njegov predhodnik Donald Trump.

Bidnova administracija rada izpostavlja, da je prav Trump izpogajal lanski dogovor s talibani v Dohi, ki je določil pogoje za dokončen umik ameriške vojske, ter da večina ameriške javnosti podpira končanje "večnih vojn".

Trump po drugi strani krivi Bidna in ga je v nedeljo celo pozval k odstopu, češ da je "sramota, kar je dovolil, da se je zgodilo v Afganistanu". "Kar je Joe Biden naredil v Afganistanu, je legendarno. V ameriško zgodovino se bo zapisalo kot eden največjih porazov," je še sporočil.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je še pred Bidnovim govorom za ABC znova zatrdil, da so ZDA uspele v svoji prvotni misiji, da kaznujejo pripadnike Al Kaide za napade 11. septembra. "Res je tudi, da ni ničesar, česar bi si naši strateški tekmeci po svetu želeli bolj, kot da ostanemo pogreznjeni v Afganistanu še pet, 10 ali 20 let," je dejal.

A republikanski senator Lindsey Graham je opozoril, da je le še vprašanje časa, kdaj bo Al Kaida v Afganistanu znova vzniknila. "Zdi se, da se predsednik Biden ne zaveda terorističnih groženj, ki jih prinaša Afganistan pod vodstvom talibanov," je zapisal na Twitterju.

V dogajanje je besedno posegla celo Kitajska, ki jo Bidnova administracija vidi kot svoj glavni izziv. Državni časnik Global Times je objavil analizo, ki ugotavlja, da je Afganistan razkril ZDA kot "nezanesljivega partnerja, ki vedno zapusti svoje partnerje ali zaveznike zaradi zadovoljitve lastnih interesov".

Guterres: Svet gleda. Ne moremo in ne smemo zapustiti ljudi v Afganistanu

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval mednarodno skupnost, naj sodeluje pri "zatiranju globalne teroristične grožnje v Afganistanu", potem ko so nadzor nad državo prevzeli talibani. 

"Mednarodna skupnost se mora združiti, da zagotovi, da Afganistan nikoli več ne postane platforma ali varno zatočišče terorističnim organizacijam," je povedal Guterres.

"Pozivam Varnostni svet in mednarodno skupnost kot celoto, naj stoji skupaj in sodeluje," je dodal.

Guterres je vse države pozval, naj izkoristijo vsa orodja, ki so na voljo, da zatrejo globalno teroristično grožnjo v Afganistanu in zagotovijo spoštovanje temeljnih človekovih pravic.

"Prihodnji dnevi bodo ključni," je poudaril. "Svet gleda. Ne moremo in ne smemo zapustiti ljudi v Afganistanu," je dodal.

Po njegovem je nujno, da se zaščiti človekove pravice, predvsem pa pravice žensk in deklic. Talibane je še pozval, naj spoštujejo in varujejo mednarodno humanitarno pravo ter pravice in svoboščine vseh ljudi.

Razmere v Afganistanu so po bliskoviti ofenzivi talibanov, ki so prevzeli nadzor nad državo, kaotične. Številni upajo, da jim bo uspelo priti iz države in čakajo na letališču. Več držav je že sprožilo akcijo umika svojih diplomatov in afganistanskih sodelavcev.

Janša razmere v Afganistanu označil za največji poraz za Nato

Slovenski premier Janez Janša je danes na Twitterju označil razmere v Afganistanu za največji poraz za zvezo Nato v zgodovini. Dodal je, da smo kot del zavezništva zanj soodgovorni. O razmerah v Afganistanu je danes Janša govoril tudi s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem.

"Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300.000 mož talibanom je doslej največji poraz za Nato v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj je simbol konca neke dobe," je tvitnil premier.

Že pred tem na Twitterju sporočil, da je o razmerah v Afganistanu govoril s Plenkovićem. Premierja sta med drugim govorila tudi o ukrepih za varovanje zunanjih meja Evropske unije pred okrepljenim valom ilegalnih migracij in potrebi po hitri širitvi schengenskega območja.

Razmere v Afganistanu so se hitro poslabšale, saj je talibanom po bliskoviti ofenzivi v nedeljo uspelo vkorakati v Kabul, kjer so prevzeli nadzor nad državo.

Velika Britanija vzpon talibanov označila za neuspeh mednarodne skupnosti

Prihod talibanov na oblast v Afganistanu je "neuspeh mednarodne skupnosti", je danes ocenil britanski obrambni minister Ben Wallace in dodal, da je bila intervencija Zahoda le na pol opravljeno delo, poroča AFP.

"Mi vsi vemo, da Afganistan ni končan. Gre za nedokončan problem za svet in svet mu mora pomagati," je dejal za britanski BBC. Bidnov predhodnik, Donald Trump, je po njegovem prepričanju z islamistično skupino dosegel "gnil dogovor", ki jim je omogočil vrnitev. S tem je imel v mislih lanski dogovor v Dohi, ki je določil pogoje umika ameriške vojske iz Afganistana.

Wallace je sicer vztrajal, da 20-letno posredovanje v državi ni bilo zaman, a zahodne sile je ob tem obtožil, da so bile kratkovidne. "Če je to neuspeh, je to neuspeh mednarodne skupnosti, ki ni spoznala, da stvari ne moreš popraviti čez noč," je dejal glede stanja v državi.

Velika Britanija je minuli mesec umaknila večino od svojih 750 preostalih vojakov v Afganistanu, a je minuli teden naznanila, da se jih 600 vrača v pomoč pri repatriaciji. Po besedah Wallaca so v soboto in nedeljo iz Kabula prepeljali 370 članov osebja veleposlaništva, v naslednjih 24 do 36 urah naj bi odšlo približno 780 Afganistancev. Oblasti si prizadevajo dnevno evakuirati od 1200 do 1500 ljudi.

O situaciji v Afganistanu v torek tudi zunanji ministri EU

O položaju v Afganistanu, kjer so talibani z bliskovito ofenzivo v nekaj dneh prevzeli oblast, bodo jutri razpravljali zunanji ministri članic EU, so potrdili v Bruslju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes na Twitterju sporočil, da je za torek sklical izredno srečanje zunanjih ministrov EU.

"Po zadnjih dogodkih v Afganistanu in po intenzivnih stikih s partnerji v minulih dneh in urah sem se odločil, da za jutri popoldne skličem izredno video konferenco zunanjih ministrov z namenom prve ocene," je zapisal Borrel. Afganistan je na razpotju, je še zapisal in dodal, da so v igri varnost in blaginja njegovih državljanov kot tudi mednarodna varnost.

O Afganistanu bo danes virtualno razpravljal tudi politično-varnostni odbor EU, ki je pristojen za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko unije. Pod drugo točko bo na dnevnem redu Belorusija. Predstavniki držav članic bodo govorili o "zunanjih vplivih migracijskih tokov v EU".

Popoldne bo o položaju v Afganistanu razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov (ZN).

Glede položaja v Afganistanu je sicer Borrell skupaj z ZDA in še okoli 70 državami pozval talibane, naj omogočijo varen odhod vsem tujim državljanom in Afganistancem, ki želijo zapustiti državo. Izjavo je podpisala tudi Slovenija.

Slovensko zunanje ministrstvo je medtem objavilo izjavo, v kateri izraža veliko zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer v Afganistanu. "Treba je končati nasilje, zaščititi civilno prebivalstvo, zlasti ženske in dekleta, in ohraniti osnovne standarde človekovih pravic," so ob tem zapisali.

Za Merklovo so dogodki v Afganistanu težki trenutki

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes ocenila, da gre Afganistan skozi "grenke ure". Odločitev ZDA za umik je deloma pripisala "notranjim političnim razlogom". Na zasedanju predsedstva svoje stranke CDU je še sporočila, da je Nemčija poslala vojake v Kabul za zagotovitev evakuacije nemških državljanov in afganistanskih sodelavcev.

Merklova je glede na izjave virov na srečanju ocenila, da so odločitev zveze Nato za umik po skoraj dveh desetletjih posredovanja "v končni fazi naredile ZDA", delno odgovornost za to pa gre pripisati "domačim političnim razlogom".

"Vedno smo rekli, če ostanejo Američani, bomo ostali tudi mi," je dejala glede na vire, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP. Umik vojakov je po njenih besedah sprožil učinek domin, ki je dosegel vrhunec z vrnitvijo talibanov na oblast.

Dejala je, da bo Nemčija podprla sosednje države Afganistana in širšo regijo pri soočanju s pričakovanim begunskim valom iz te države, ki so jo zavzeli talibani. Vendar pa bodo to, kdo bo lahko zapustil državo, zagotovo nadzirali talibani, je še menila nemška kanclerka.

Nemčija je na letališče v Kabulu poslala več svojih vojakov, da bodo lahko zagotovili evakuacijo nemških državljanov in njihovih afganistanskih sodelavcev. Vendar pa je zavarovanje letališča, ki so ga že preplavile množice Afganistancev, ki želijo pobegniti iz države, možno le s pomočjo ameriške vojske. Naslednji trenutki pa bodo pokazali, kaj bo nemška vojska lahko storila in česa ne, je opozorila.

Po ocenah Berlina bi morali iz države umakniti skupno okrog 2500 Afganistancev, ki so delali za nemško vojsko ali veleposlaništvo, in njihovih družinskih članov. Želeli naj bi evakuirati še okoli 2000 Afganistancev, kot so aktivisti za človekove pravice ali uslužbenci nevladnih organizacij.

Tudi Merklova in njena vlada sta se po poročanju dpa znašli pod ostro kritiko opozicije, da sta podcenili situacijo v Afganistanu in prepozno začeli s pripravami na dokončno evakuacijo iz države. Ocenjevalo se je sicer, da bodo boji za Kabul trajali vsaj kakšen teden, a ga je afganistanska vlada v nedeljo brez bojev predala talibanom, ki so pred tem zasedli že večino države. Prav tako večinoma brez odpora.

Rusija v pogovorih z ZDA in Kitajsko

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je o razpletu dogodkov v Afganistanu po telefonu pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom. Dogovorila sta se, da se bodo še naprej posvetovali s Kitajsko, Pakistanom in Združenimi narodi. 

Lavrov se je prav tako po telefonu slišal tudi s kitajskim zunanjim ministrom Vangom Jijem, s katerim sta se pogovarjala o politični koordinaciji in vplivu dogajanja v Afganistanu na regijo.

Rusija se bo o priznanju vlade talibanov odločila glede na njihova dejanja

Ruski veleposlanik v Afganistanu se bo v torek sestal s talibani, Rusija pa se bo o priznanju njihove vlade odločila na podlagi njihovega ravnanja, je danes sporočila Moskva. Njen veleposlanik v Kabulu Dmitrij Žirnov je medijem povedal, da so talibani že vzpostavili "javni red", varujejo rusko veleposlaništvo, šole za dekleta pa ostajajo odprte.

"Naš veleposlanik je v stiku s talibanskim vodstvom, jutri se bo srečal s talibanskim koordinatorjem za varnost," je predstavnik zunanjega ministrstva Zamir Kabulov povedal v pogovoru za moskovsko radijsko postajo Eho. Pogovori naj bi se sicer osredotočili na to, kako namerava skupina zagotoviti varnost za rusko veleposlaništvo v Kabulu.

V nedeljo, ko so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, je Kabulov dejal, da Rusija nima načrta evakuirati svojega veleposlaništva, danes pa je napovedal, da bodo del osebja vendarle umaknili. Dejal je še, da se bo Moskva o priznanju nove vlade odločila na podlagi "ravnanja novih oblasti".

"Pozorno bomo opazovali, kako bodo v bližnji prihodnosti vodili državo. Glede na rezultate bodo ruske oblasti sprejele potrebne sklepe," je dodal.

Veleposlanik Žirnov je medtem v pogovoru za televizijo Rusija 24 povedal, da so talibani že uvedli "javni red" in varujejo njihovo veleposlaništvo. Rusija si po njegovih besedah želi, da bi bil Afganistan civiliziran, da tam ne bi bilo terorizma in drog ter da bi imel dobre odnose z drugimi državami po svetu.

Talibani naj bi vse to tudi obljubili in Moskva upa, da bodo obljubo držali. Prvi pozitiven znak naj bi bil, da dekliške šole v Kabulu še vedno delujejo.

Rusija je v 80. letih minulega stoletja v Afganistanu bojevala desetletno vojno, v kateri je bilo ubitih do dva milijona Afganistancev, več milijonov jih je moralo zapustiti domove. Umrlo je tudi več kot 14.000 sovjetskih vojakov. Borci iz vrst protisovjetskih mudžahedinov so v zgodnjih 90. letih sodelovali tudi pri oblikovanju talibanov.

Kremelj je v zadnjih letih večkrat gostil predstavnike talibanov. Ruske oblasti so posebej pozorne, če bi se lahko nestabilnost iz Afganistana prelila na sosednje srednjeazijske države, nekdanje sovjetske republike, kjer Rusija ohranja vojaške baze.

Kitajska pripravljena na prijateljske odnose s talibani

Kitajska je pripravljena na prijateljske odnose in sodelovanje z Afganistanom in pozdravlja možnost za poglobitev vezi s to državo, pa je po vrnitvi talibanov na oblast v Kabulu danes sporočila predstavnica vlade v Pekingu.

"Talibani so večkrat izrazili upanje v razvoj dobrih odnosov s Kitajsko in se veselijo sodelovanja Kitajske pri obnovi in razvoju Afganistana," je danes novinarjem povedala predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Čunjing.

"To pozdravljamo. Kitajska spoštuje pravico Afganistancev, da neodvisno odločajo o svoji usodi, in je pripravljena nadalje razvijati prijateljske odnose in sodelovanje z Afganistanom," je dodala.

Pozvala je talibane, naj zagotovijo "gladek prenos" oblasti in držijo obljubo, da se bodo pogajali o vzpostavitvi "odprte in vključujoče islamske vlade" ter zagotovili varnost Afganistancev in tujih državljanov.

Kitajsko veleposlaništvo v Kabulu po njenih besedah ostaja odprto, čeprav je Peking zaradi vse slabših varnostnih razmer že pred meseci iz države začel umikati svoje državljane. V današnji izjavi je veleposlaništvo kitajske državljane, ki ostajajo v Afganistanu, pozvalo, naj pozorno spremljajo varnostne razmere in se zadržujejo v notranjih prostorih.

Kitajska si z Afganistanom deli približno 76 kilometrov meje. Peking se je dolgo bal, da bi lahko postal strateška točka za muslimansko manjšino Ujgurov v pokrajini Šindžiang. A minul mesec se je v Tianjin s kitajskim zunanjim ministrom Vang Jijem sestala visoka delegacija talibanov in obljubila, da Afganistan ne bo postal baza za skrajneže. V zameno je Kitajska obljubila gospodarsko podporo in vlaganje v obnovo države.