Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi evropske voditelje posvaril, da "obstaja možnost, da bodo ZDA izdale Ukrajino glede ozemlja brez jasnih varnostnih jamstev", poroča nemška revija Der Spiegel. Medij se sklicuje na zapiske, ki povzemajo telefonski klic in vsebujejo neposredne citate nekaterih udeležencev tega pogovora evropskih voditeljev.
Macron naj bi govoril o napetem trenutku pogovorov kot o "veliki nevarnosti" za Volodimirja Zelenskega, nemški kancler Friedrich Merz pa naj bi dodal, da mora biti ukrajinski voditelj, ki je prav tako sodeloval v telefonskem pogovoru, "zelo previden".
"Igrajo igrice tako z vami kot z nami," naj bi po poročanju revije Der Spiegel dejal Merz. S tem naj bi mislil na misijo ameriškega odposlanca Steva Witkoffa v Moskvi.
Tudi drugi voditelji naj bi izrazili svoje skrbi. Finski predsednik Alexander Stubb naj bi dejal, da "ne smemo pustiti Ukrajine in Volodimirja samega s temi tipi".
Celo generalni sekretar zveze Nato, Mark Rutte, ki je sicer javno precej naklonjen ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, naj bi dejal, da se strinja s Stubbom glede tega, "da je treba zaščititi Volodimirja".
Der Spiegel je vsebino telefonskega pogovora potrdil v pogovorih z več udeleženci klica.
Po Moskvi na Florido: sledijo ameriško-ukrajinska pogajanja
Ameriški predsednik Trump je dejal, da so bili pogovori v Moskvi, ki se jih je udeležil tudi njegov zet Jared Kushner, "dokaj dobri", vendar je dodal, da je še prezgodaj reči, kaj se bo zgodilo, ker sta "za tango potrebna dva".
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je rekel, da mora Rusija "končati prelivanje krvi" in Vladimirja Putina obtožil, da "zapravlja čas sveta".
Ko ga je novinar vprašal, ali Witkoff in Kushner verjameta, da si Putin resnično želi končati vojno, je Trump odgovoril: "Putin bi rad končal vojno. To je bil njun vtis."
Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da bo srečanje med ameriškimi in ukrajinskimi pogajalci potekalo v prihodnjih dneh.
"Trenutno svet očitno čuti, da obstaja resnična priložnost za konec vojne," je zapisal na omrežju X.
Pogovori med ZDA in Rusijo v Kremlju so sledili dnevom srečanj ZDA z ukrajinskimi in evropskimi voditelji, potem ko so bili izraženi pomisleki, da je osnutek mirovnega sporazuma preveč nagnjen k ruskim zahtevam.
"Nekateri ameriški predlogi so videti bolj ali manj sprejemljivi, čeprav se je o njih treba še pogovoriti," je dejal Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov in dodal, da je ruski voditelj druge odkrito kritiziral.
Čeprav Ušakov ni podrobneje pojasnil, ostajata med Moskvo in Kijevom vsaj dve glavni sporni točki – usoda ukrajinskega ozemlja, ki so ga zasegle ruske sile, in varnostna jamstva za Ukrajino.
Ukrajina za članstvo v Natu
Kijev in njegovi evropski partnerji verjamejo, da bi bil tudi v primeru mirovnega sporazuma najučinkovitejši način za odvračanje Rusije od ponovnega napada v prihodnosti podelitev članstva Ukrajine v Natu. Rusija odločno nasprotuje takšnemu predlogu, tudi Trump pa je večkrat nakazal, da nima namena spustiti Kijeva v zavezništvo.
Možnost pridružitve Ukrajine Natu je bila "ključno vprašanje", o katerem so razpravljali v Moskvi, je v sredo sporočil Kremelj.
Ušakov je namignil, da se je ruski pogajalski položaj okrepil zaradi nedavnih uspehov na bojišču. Ruske sile so postopoma napredovale na vzhodu in se zdi, da so v zadnjih tednih okrepile svojo kampanjo. Novembra so zasegle približno 701 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kaže analiza podatkov ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki jo je opravila tiskovna agencija AFP, in zdaj nadzorujejo 19,3 odstotkov ukrajinskega ozemlja.
Bruselj in Moskva oddaljena
Putin je Evropo obtožil sabotaže odnosov Rusije z ZDA, da postavlja zahteve, ki jih Moskva ne more sprejeti, in da blokira mirovni proces. Malo pred srečanjem z Witkoffom in Kushnerjem je na forumu v Moskvi dejal, da si sicer ne želi konflikta z Evropo, a je "pripravljen na vojno".
Zunanji ministri Nata so se včeraj sestali v Bruslju, generalni sekretar Nata Rutte pa je dejal, da je pozitivno, da potekajo mirovna pogajanja, vendar je treba Ukrajino postaviti v "najmočnejši položaj, da se boj nadaljuje".
Države članice EU so dosegle dogovor s člani Evropskega parlamenta, da bo Evropa do konca leta 2027 popolnoma neodvisna od ruskega plina.
