Po onesnaženju z nevarnimi odpadki Plenković zagotavlja: pitna voda ni ogrožena

Nezakonito odložene odpadke iz Slovenije, Italije in Nemčije so na več lokacijah na Hrvaškem odkrili lani. Doslej jih še niso odstranili, nova analiza, ki jo je državno tožilstvo objavilo minuli teden, pa je pokazala, da okoli 37.000 ton odpadkov v Gospiću v Liki že onesnažuje tla in podzemno vodo ter ogroža okolje in zdravje ljudi.

Zaradi afere, ki jo hrvaški mediji opisujejo kot ekocid, se v zadnjih dneh vrstijo zahteve po takojšnji sanaciji in kaznovanju odgovornih, pa tudi pozivi Plenkoviću k odstopu.

Plenković je v današnji izjavi za medije odzive označil za histerijo in paniko, ki da jo s širjenjem dezinformacij širi opozicija. Po njegovem prepričanju to počne zaradi visoke javnomnenjske podpore vladi oz. dobrega turističnega obiska, pozitivnih gospodarskih kazalcev in odločitve vlade, da v začetku naslednjega leta zviša pokojnine 200.000 hrvaškim veteranom.

"Ta kontekst pojasnjuje, od kod ta histerija opozicije sredi poletja in zakaj so se tako razburili," je Plenković izjavil po koncu sestanka vladnega vrha in koalicijskih partnerjev, na katerem so razpravljali o primeru nezakonito odloženih odpadkov v Liki.

Ko je govoril o možnih posledicah onesnaženja, je poudaril, da dosedanje meritve kažejo, da pitna voda v Liki ni ogrožena. "Voda je dobra in kakovostna ter primerna za uporabo in pitje," je dejal.

Celoten problem je po njegovih besedah sicer treba obravnavati na treh različnih ravneh.

Prva je kazenski postopek, o katerem, kot je dejal, ne more govoriti. Druga je sanacija, za katero je pristojen hrvaški sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost (FZOEU), koordinira pa jo ministrstvo za varstvo okolja. Tretja pa je politična raven, "na kateri želijo nekateri pridobivati politične točke in širiti paniko med prebivalci Like".

Glede sanacije odpadkov je Plenković izpostavil, da jih je 32.000 ton zakopanih, 5000 ton pa jih je na površju.

"Na prvi javni poziv, ki je bil objavljen pred nekaj meseci, se žal ni odzvala nobena institucija. Trenutno javni poziv za odpadke na površju ponavljamo," je nadaljeval.

Drugačna je po njegovih besedah situacija z zakopanimi odpadki, ki jih opredeljujejo kot nevarne. "Postopek je takšen, da moramo poiskati ustrezna podjetja, ki so sposobna poskrbeti za takšne odpadke. Hrvaška za to nima ustrezne lokacije ali obrata," je dejal in povedal, da je FZOEU doslej stopil v stik že s 70 podjetji, ki se ukvarjajo s takšnimi odpadki.

Primer nezakonitega odlaganja odpadkov je leto in pol po odkritju še vedno v fazi kazenske preiskave. V afero naj bi bilo vpletenih najmanj 17 oseb, glavna osumljenca pa sta zakonca Josip in Monika Šincek. V primer naj bi bil vpleten tudi nekdanji glavni državni inšpektor in član vladajoče stranke HDZ Andrija Mikulić, ki ga sumijo prejemanja podkupnine.