Perujske oblasti so v nedeljo organizirale inkovski obred, s katerim so se bogovom zahvalili za ponovno odprtje ruševin inkovske trdnjave Machu Picchu, ki jo je Unesco leta 1983 razglasil za svetovno dediščino.
Prvi vlak z obiskovalci je v kraj Machu Picchu Pueblo, ki je najbližji starodavnemu inkovskemu mestu, prispel v nedeljo dopoldne, prve turiste pa v Machu Picchuju pričakujejo danes. V nedeljo so sicer naredili izjemo in ogled dovolili francoski družini, ki je zaradi pandemije že od marca ujeta v Peruju. Pred njimi so perujske oblasti starodavno inkovsko trdnjavo sredi oktobra izjemoma odprle tudi za japonskega turista, ki je zaradi novega koronavirusa v Peruju obtičal za skoraj sedem mesecev.
Ponovnega odprtja so se razveselili predvsem v bližnjem mestu Cusco, ki živi zlasti od turizma in ga je upad dohodka med pandemijo hudo prizadel. V Peruju je zaradi pandemije več kot 100 dni veljala karantena, zaradi česar so morali zapreti svoja vrata številni hoteli in restavracije.
Iz varnostnih razlogov bo sicer število obiskovalcev v Machu Picchuju omejeno. Na dan ga bo lahko obiskalo le 675 turistov, kar je približno 30 odstotkov dovoljenega števila pred pandemijo.
Machu Picchu je verjetno najslavnejši simbol inkonvskega kraljestva, znan pa je zaradi svoje edinstvene lege, geoloških posebnosti in poznega odkritja leta 1911. Čeprav so domačini zanj vedeli že ves čas, je znamenito inkovsko trdnjavo svetu predstavil šele ameriški raziskovalec Hiram Bingham.
Arheologi verjamemo, da je bil Machu Picchu (v jeziku kečua 'stara gora') zgrajen okoli leta 1450, na vrhuncu inkovskega imperija, in sicer kot posestvo inkovskega vladarja Pachacutija. Trdnjava je bila zapuščena stoletje kasneje, ko so te kraje osvojili Španci in jih kolonizirali.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.