Družine Afganistancev, umrlih po padcu z letala, živijo z grozo

Se spomnite prizora, ki je simboliziral kaotičen konec 20-letne ameriške vojne v Afganistanu? Z letališča v Kabulu vzleti gromozansko tovorno letalo ameriških letalskih sil, za katerim se podi na stotine obupanih afganistanskih mož, ki se trudijo priti nanj. Ko se je začel transporter C-17 dvigati, je nekdo z mobilnim telefonom na pretresljiv videoposnetek ujel dve drobni piki, ki padata z letala. Posnetki z drugega zornega kota kažejo, da se mnogi v množici ustavljajo in kažejo nanju.

Resnična stopnja groze postane očitna šele kasneje. Izkazalo se je, da sta bili piki obupana Afganistanca, skrita v kolesju letala. Ko so se kolesa zložila v karoserijo letala, so se slepi potniki morali odločiti, ali jih bo zdrobilo do smrti ali se bodo spustili in padli na tla.

Več kot mesec dni pozneje ostaja nejasno, kaj natanko se je zgodilo ob tistem tragičnem vzletu 16. avgusta, dan po tem, ko so talibani zasedli Kabul, kar je povzročilo poplavo Afganistancev, ki so poskušali pobegniti iz države. Znano ni niti, koliko jih je umrlo. 

Videoposnetki prikazujejo dve piki, ki padata z letala v le nekajsekundnem presledku. Toda dve trupli sta hkrati pristali na isti strehi, kar kaže, da sta padli skupaj, zato bi lahko bila druga pika, katere padec je viden na videoposnetkih, še druga oseba. Tudi ameriška vojska je dejala, da je med pristankom v Katarju v kolesju C-17 našla človeške ostanke, vendar ni navedla, za koliko ljudi gre. Vsaj ena oseba, mlad nogometaš, je umrla na asfaltu, ko so jo zdrobila kolesa C-17.

Ameriška vojska pravi, da še ni zaključila preiskave. Opisali so, da je C-17 pripeljal zaloge za evakuacijo z letališča, vendar so ga Afganistanci, ko je pristal, okupirali. V strahu, da bo letalo preobremenjeno, se je posadka odločila, da bo spet vzletela, ne da bi raztovorila tovor. Videoposnetki, ki so jih Afganistanci posneli s tal, prikazujejo stotine, ki tečejo ob letalu, in morda ducat ljudi, ki sedijo na vrhu koles, čeprav ni znano, koliko jih je skočilo, preden je letalo vzletelo.

Eden od tistih, ki so bili na kolesju, je bil 24-letni zobozdravnik Fida Mohamed. Nekoč je bil poln upanja, je povedala njegova družina. Lani se je poročil na ekstravagantni slovesnosti, ki je njegovo družino stala okoli 13.000 evrov. Njegove sanje o odprtju zobozdravstvene ambulante v Kabulu so se uresničile. Nato so talibani zasedli Kabul in vse njegove sanje o prihodnosti so izpuhtele, je za AP povedal njegov oče Painda Mohamed. Starejši moški se še vedno trudi razumeti, o čem je razmišljal njegov sin, ko je splezal na kolesje. Počuti se krivega, saj se boji, da je Fida prevzel tako veliko tveganje, ker je hotel pomagati odplačati veliko posojilo, ki ga je njegov oče najel za poroko. Painda, ki je glavo zakopal v roke, pravi, da si ure in ure predstavlja zadnje minute svojega sina, strah, ki ga je moral občutiti, ko je zemlja pod njim začela izginjati, kolesa pa so se zložila v karoserijo, in občutke ob spoznanju, da mu ne preostane drugega, kot da se spusti.

Abdulah Vaiz je takrat spal doma in prebudil ga je močan hrup. Njegova prva misel je bila eksplozija. Odhitel je ven. Njegovi sosedje so pokazali na njegovo streho in mu povedali o truplih, ki so padla z neba. Dve trupli sta padli na isti vogal njegove strehe, je dejal Vaiz in pokazal na mesto, kjer je bil beton še vedno umazan s krvjo. Vaiz verjame, da sta se osebi držali za roke, saj sta padli na isto mesto. Ostanke je zbral na prt in jih odnesel v bližnjo mošejo. "48 ur po tem nisem mogel spati ali jesti," je dejal. Eno truplo so identificirali s Fidom, saj je v žep spravil očetovo ime in številko. Lokalni mediji poročajo, da je bilo drugo truplo identificirano z mladeničem po imenu Safiulah Hotak. 

V dveh tednih ob koncu avgusta, ko so ZDA in njihovi zavezniki zaključevali svojo prisotnost v Afganistanu, je več deset tisoč Afganistancev zbežalo na letališče v Kabul, da bi pobegnili iz države, ki ji vladajo talibani. V stampedu je umrl dveletni otrok. Samomorilski napadalec skupine Islamska država se je razstrelil sredi množice in ubil 169 Afganistancev in 13 ameriških vojakov. Toda tudi po eksploziji se je pred letališče vrnilo na tisoče ljudi v upanju, da bodo prišli noter. Prizori so bili tako travmatični, da so ameriške letalske sile nudile psihološko svetovanje osebju letalskih sil, ki je delalo na letališču v Kabulu, pa tudi posadki nesrečnega leta C-17, potem ko je pristalo v letalski bazi Al Udeid v Katarju.

Še ena žrtev 16. avgusta je bil 17-letni Zaki Anvari, vzhajajoča zvezda afganistanske nogometne reprezentance. Več ur je gledal, kako igra njegov junak Lionel Messi. "Nikoli ni imel dovolj. To je bilo vse, o čemer je govoril, vse, kar je počel," je povedal njegov 20-letni brat Zakir Anvari. Zaki je bil premlad, da bi poznal ostro talibansko vladavino iz poznih devetdesetih let. Toda ko je militantna sila preplavila pokrajine, so družbene medije preplavile govorice in grozljivke, ki so pripovedovale o življenju pod talibani. Ko so nazadnje vladali, so prepovedali večino športov, vključno z nogometom, in v času molitve  zbirali mlade moške, ki so jih strpali v mošejo. Zaki je bil prepričan, da so njegove sanje o mednarodnem tekmovanju z afganistansko ekipo končane.

Zaki je 16. avgusta s starejšim bratom in bratrancem odšel na letališče. Nameraval je samo opazovati avto, medtem ko je bratranec, ki je delal za ameriško podjetje, poskušal priti na letališče. Namesto tega se je, ko brata in bratranca ni bilo, povzpel čez mejno steno letališča. Zadihan je nato poklical svojega brata Zakirja. Rekel je, da je na letališču in bo kmalu vstopil na letalo. Zakir je dejal, da je svojega brata prosil, naj ne gre, ga spomnil, da pri sebi nima potnega lista ali osebne izkaznice, in ga vprašal: "Kaj boš počel v Ameriki?" Toda njegov mlajši brat je odložil slušalko, nato pa poklical mamo. "Moli zame. Grem v Ameriko," je dejal Zaki. Rotila ga je: "Pridi domov."  Zaki ni več poslušal. Stekel je ob letalu, ko je to pospešilo, dokler ga niso nenadoma podrli s strani. Padel je pod kolesa in umrl, so družini kasneje povedale priče. 

Painda Mohamed, oče mladega zobozdravnika, na svojem telefonu vedno znova gleda videoposnetke, na katerih je njegov sin plesal na poroki. Skozi solze je rekel: "Bil je božji dar in zdaj ga je Bog vzel nazaj."