Odlok o izobčenju je podpisal kardinal Víctor Manuel Fernandez, prefekt Dikasterija za nauk vere. V odloku je izpostavil, da sta dva škofa bratovščine, Alfonso de Galarreta in Bernard Fellay, ki sta opravila posvetitev, ter štirje na novo posvečeni škofje, storili "razkolniško dejanje" in so zato izobčeni.
Iz Vatikana so tudi sporočili, da to izobčenje "na novo ločuje škofe in duhovnike Bratovščine svetega Pija X. od Rimske cerkve". Izobčeni pa so tudi verni laiki, ki so se uradno pridružili bratovščini, poroča vatikanski portal Vatican News.
Sveti sedež je odločitev sporočil 24 ur po tem, ko je ultrakonservativna bratovščina v kraju Econe na jugozahodu Švice v sredo posvetila dva škofa iz Francije, enega iz ZDA in enega iz Švice. Večurni obred je potekal pred več tisoč verniki v semenišču bratovščine.
Posvetitve so izvedli brez odobritve papeža Leona XIV., kar je za Sveti sedež dejanje razkola, ki ima po cerkvenem pravu avtomatično za posledico izobčenje.
Leon XIV. je pred tem v ponedeljek poslal pismo vodji bratovščine, italijanskemu tradicionalističnemu duhovniku Davideju Pagliaraniju, in ga še enkrat pozval, naj ne posvetijo novih škofov. Ob tem je poudaril, da je cerkev odprta za dialog.
Bratovščino svetega Pija X., ki ima sedež v Švici in zavrača modernizacijo in odpiranje Cerkve, je leta 1970 ustanovil sedaj že pokojni francoski nadškof Marcel Lefebvre v znak protesta proti odločitvam drugega vatikanskega koncila med letoma 1962 in 1965. Tradicionalisti med drugim ne sprejemajo reform bogoslužja, kot je ukinitev maše v latinskem jeziku. V svojih vrstah imajo več kot 700 duhovnikov, večino v Severni Ameriki in Franciji, bratovščina pa deluje tudi v Sloveniji. Ima okoli 600.000 vernikov.
Lefebvre je že leta 1988 v Švici brez soglasja Vatikana posvetil štiri škofe, od katerih sta živa le še dva. Takratni papež Janez Pavel II. jih je nato skupaj z Lefebvrom izključil iz katoliške cerkve, a je njegov naslednik Benedikt XVI. to odločitev leta 2009 razveljavil.
Drugi vatikanski koncil, ki je potekal med letoma 1962 in 1965, je bil eden najpomembnejših dogodkov v sodobni zgodovini Katoliške cerkve. S sklicem papeža Janeza XXIII. je bil namen koncila posodobitev cerkvenega življenja in prilagoditev Cerkve sodobnemu svetu. Ključne spremembe so vključevale uvedbo maš v ljudskih jezikih namesto latinščine, večje poudarjanje vloge laikov ter prizadevanja za ekumenizem in medverski dialog. Te reforme so sprožile val sprememb, ki so jih nekateri tradicionalistični krogi, kot je Bratovščina svetega Pija X., zavrnili kot preveč liberalne.
Izobčenje (ekskomunikacija) je najstrožja cerkvena kazen v katoliškem pravu. Gre za duhovno sankcijo, ki izobčeno osebo loči od cerkvene skupnosti. Izobčena oseba ne sme prejemati zakramentov, kot sta obhajilo ali spoved, prav tako pa ne sme opravljati cerkvenih služb ali sodelovati pri bogoslužju na način, ki bi zahteval polno cerkveno občestvo. Namen te kazni ni zgolj kaznovanje, temveč tudi poziv k spreobrnjenju in ponovnemu premisleku o dejanjih, ki so povzročila razkol ali resno kršitev cerkvenega reda.
Marcel Lefebvre (1905–1991) je bil francoski nadškof in osrednja figura katoliškega tradicionalizma v 20. stoletju. Bil je oster nasprotnik reform drugega vatikanskega koncila, saj je menil, da spodkopavajo temelje katoliške vere in tradicije. Leta 1970 je ustanovil Bratovščino svetega Pija X., da bi ohranil tradicionalno liturgijo, zlasti tridentinsko mašo v latinščini. Njegovo posvečenje štirih škofov brez papeževega dovoljenja leta 1988 je vodilo do njegovega izobčenja, s čimer je postal simbol upora proti modernizaciji Cerkve.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.