Potres na indonezijskem otoku: na stotine žrtev, zdravniki ne zmorejo več

V potresu, ki je v soboto malo pred 6. uro zjutraj stresel območje na globini le 15 kilometrov, je umrlo najmanj 68 ljudi, okoli 5000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Gre za najbolj smrtonosen potres v državi po letu 2022, ko je na Zahodni Javi umrlo več sto ljudi.

Da so razmere resnično kritične, nakazuje tudi dejstvo, da zmanjkuje zalog, plazovi pa so na več območjih otoka prekinili dostopne ceste.

"Tukaj sem edina zdravnica, na stotine je žrtev. Resnično ne zmorem več," je v nedeljo zapisala dr. Melinda, edina zdravnica v zdaj povsem uničenem zdravstvenem centru v Dampeku. "Od včeraj nisem imela niti trenutka počitka, saj poškodovanci prihajajo ves čas, dan in noč."

Preživeli zaradi strahu, da bi se lahko porušile še druge stavbe, dneve preživljajo na prostem v hudi vročini, noči pa v ledenem mrazu. Šotori, postavljeni med ruševinami porušenih bolnišnic, služijo kot zasilne urgence za poškodovane.

Reševalne ekipe in prostovoljci, med njimi tudi zdravstveno osebje, si še naprej prizadevajo doseči skupnosti, ki jih je sobotni potres odrezal od sveta. Pri tem se prebijajo po dostopnih cestah, ki so jih poškodovali zemeljski plazovi ali zasuli skalni bloki.

Dr. Alhamzah, ki dela v zdravstvenem centru Lalang v Vzhodnem Manggaraju, je za BBC povedal, da ekipe iz regionalnih bolnišnic končno dostavljajo nujno potrebno pomoč krajem, kot je Dampek, ter skrbijo za hudo poškodovane bolnike z vsem, kar jim je na voljo.

"Če je bolnik v kritičnem stanju, ga bomo napotili v bolnišnico v Rutengu, ki je oddaljena približno štiri ure," je dejal. Toda tudi bolnišnica v Rutengu nujno potrebuje pomoč. Zagotovljena naj bi bila zdravstvena pomoč, a do zdaj še nič ni bilo dostavljeno. Potem ko se je porušila streha, so postali neuporabni operacijska in porodniška soba, lekarna ter laboratorij.

Prvi podatki indonezijske Nacionalne agencije za obvladovanje nesreč kažejo, da je potres poškodoval več kot 1000 hiš ter več deset zdravstvenih ustanov, šol in vladnih objektov. Zdravstvene ekipe še vedno ugotavljajo število žrtev, celoten obseg katastrofe pa še ni popolnoma jasen.

Indonezija je sicer nagnjena k potresom in vulkanski dejavnosti, saj leži na stičišču treh velikih tektonskih plošč. V najbolj zahodnem mestu Floresa, Labuan Baju, ki je vstopna točka v narodni park Komodo in ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Indoneziji, številni preživeli spijo na prostem, saj se bojijo, da bi jih ob nadaljevanju tresenja med spanjem lahko pokopale ruševine.

"Tresenje je bilo zelo strašljivo. Moja hiša se je skoraj porušila," je iz zelenega zasilnega šotora, postavljenega ob njenem poškodovanem domu, povedala kmetica Anastasia Imad. "Skrbelo nas je, da bi popotresni sunki porušili hišo, medtem ko bi spali."

Osnovnih potrebščin primanjkuje na vseh prizadetih območjih. Veliko ljudi išče hrano in vodo, vlada pa ni dala nobenih navodil, kam naj se ljudje umaknejo. Mnogi so pobegnili v hribe in stradajo.

Dr. Alhamzah zato na družbenih omrežjih poziva k pomoči. Kot je zapisal, išče zdravstvene delavce, ki bi bili pripravljeni odpotovati na območje, ki ga je prizadela katastrofa, ter poziva k donacijam zdravil in medicinskih pripomočkov.

"Ljudje so izvedeli, da so danes prišli zdravniki, zato so se številni prebivalci, ki so se zatekli v hribe, spustili v dolino," je pojasnil. "Zato nujno potrebujemo več zdravil in dodatne prostovoljne zdravstvene delavce."

V nedeljo zvečer je reševalcem uspelo doseči vas na otoku Palue, severno od glavnega otoka Flores, ki je bila po prvem potresu skoraj dva dni povsem odrezana od sveta.