Po primeru Gisele Pelicot Francija z zakonom, ki v ospredje postavlja soglasje

Sprememba, ki jo mora potrditi še predsednik Emmanuel Macron, bo francosko zakonodajo uskladila z zakonodajo številnih drugih evropskih držav. Francoski kazenski zakonik trenutno posilstvo opredeljuje kot vsakršno spolno penetracijo, storjeno z "nasiljem, prisilo, grožnjo ali presenečenjem". Ne omenja pa izrecno soglasja.

Po spremembi bo kazenski zakonik posilstvo ali spolni napad opredelil kot "vsako dejanje brez soglasja". V njem bo zapisano, da mora biti soglasje "informirano, specifično, dano vnaprej in preklicno" ter da ga "ni mogoče sklepati zgolj iz tišine ali odsotnosti odziva žrtve", poroča Guardian.

Zakon vključuje tudi dosedanjo definicijo, ki določa: "Soglasja ni, če je spolno dejanje storjeno z nasiljem, prisilo, grožnjo ali presenečenjem, ne glede na njihovo naravo." Poleg tega razširja opredelitev posilstva na oralna in analna dejanja penetracije, ki do zdaj niso bila izrecno zapisana v zakonodaji, temveč le uveljavljena v sodni praksi.

Predlog zakona je bil že prejšnji teden z veliko večino potrjen v Narodni skupščini, spodnjem domu parlamenta. Spremembi so nasprotovali le člani skrajne desnice. V sredo ga je potrdil še Senat, zgornji dom parlamenta. Senatorji so glasovali 327 : 0 v prid zakonu, pri čemer se jih je 15 glasovanja vzdržalo.

Po glasovanju je Marie-Charlotte Garin, poslanka stranke Zelenih, ki je zakonodajno spremembo zagovarjala v parlamentu, dejala: "Ko je ne, je ne. Ko ni ne, to še ne pomeni da. In ko je da, mora biti to resničen da. Popuščanje nikoli več ne bo pomenilo soglasja."

Pobudo za vključitev soglasja v zakon je spodbudil lanski sodni proces proti nekdanjemu možu Gisele Pelicot in 50 drugim moškim, obsojenim zaradi posilstva ali spolne zlorabe. Spomnimo, skoraj desetletje je Dominique Pelicot svojo ženo omamljal do skoraj nezavestnega stanja in v njun dom vabil neznance, ki jih je spoznal v spletni klepetalnici, da bi jo posilili in zlorabljali.

Vsi obtoženi so bili spoznani za krive – eden, ki se je pritožil, pa je bil obsojen tudi na pritožbenem sodišču v začetku tega meseca. Primer je osvetlil sivo območje zakonodaje, saj je več obtoženih trdilo, da niso krivi posilstva, ker so verjeli, da Gisele Pelicot spi in da sodelujejo v nekakšni igri.

Pravna strokovnjakinja in podpornica novega zakona Catherine Le Magueresse je dejala, da bo zakon mlade moške in ženske spodbudil k razmisleku o "vzajemnosti želje". 

Mnogi v Franciji menijo, da je vprašanje soglasja zavajajoče in da je posilstvo treba razumeti ne kot dejanje z ali brez soglasja, temveč kot plenilsko dejanje, poroča Guardian. Po njihovem mnenju osredotočanje na soglasje postavlja žrtev – in ne domnevnega posiljevalca – v središče preiskave.

"Soglasje ni pravo vprašanje. Spet daje poudarek žrtvi, ne posiljevalcu," je med lanskim sojenjem v primeru Pelicot dejala Anne-Cecile Mailfert, ustanoviteljica organizacije Fondation des Femmes. "Zahtevamo celovit zakon proti spolnemu nasilju, ki bi odpravil nekaznovanost, ki jo dopuščajo naše institucije – vključno s sistematično preiskavo prijav posilstev, prepovedjo preiskovanja spolne preteklosti žrtev ... Zakon, ki bi vzpostavil okvir in zagotovil sredstva za ukrepanje ter zaščito žrtev posilstva."

Odvetnik Gisele Pelicot, Antoine Camus, je bil prav tako skeptičen glede vključitve soglasja v zakon, saj se je bal, da bi se to lahko obrnilo proti žrtvam. "Kaj sploh pomeni soglasje v spolnih zadevah? Na vsako spolno dejanje ali le na posamezno?" je dejal lani. "Naša definicija posilstva danes ni popolna, vendar ima prednost, da se ne ujame v to past."

Številne organizacije za človekove pravice so sprejetje zakona že pozdravile, a hkrati opozorile, da ga morajo spremljati globlje družbene spremembe, navaja STA.

"To je zgodovinski korak naprej, ki sledi zgledu več drugih evropskih držav. A to je le en korak, saj vemo, da je do konca nekaznovanosti za spolno in na spolu temelječe nasilje še dolga pot," je povedala predstavnica organizacije Amnesty International France Lola Schulmann.

Tudi francoska nacionalna zveza informacijskih centrov za pravice žensk in družin (CIDFF) je pozvala, naj reformo med drugim spremljajo izboljšana spolna vzgoja ter usposabljanje pravosodnih in policijskih uradnikov.

Podobna zakonodaja je sicer že v veljavi v nekaterih drugih evropskih državah, med drugim v Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji in na Švedskem.