Deljenje fotografij brez privolitve: večinoma gre za izsiljevanja nekdanjih partnerjev

Nedavno je do takšne zlorabe prišlo v Wisconsinu. Tamkajšnja policija preiskuje, kako so fotografije in videoposnetki članic ženske odbojkarske ekipe Univerze v Wisconsinu, na katerih so zgoraj brez, brez njihovega soglasja zakrožile po spletu. Glede na sporočilo športnega oddelka univerze fotografije niso bile namenjene širši javnosti. 

"Nedovoljeno deljenje vsebin je resen in nezakonit vdor v zasebnost študentk, poleg tega dejanje krši univerzitetne politike in kazenske statute. Ko so študentke izvedele, da po spletu krožijo omenjene fotografije, so stopile v stik s policijsko postajo UW-Madison," so v izjavi zapisali v univerzitetnem Oddelku za šport.  

Dodali so, da policija preiskuje več kaznivih dejanj, med drugim deljenje občutljivih fotografij brez soglasja. Po poročanju portala Milwaukee Journal Sentinel naj bi bila ena od fotografij posneta po tem, ko so športnice prejšnjo sezono osvojile naslov Big Ben. Za zdaj tako še ni jasno, kdo in kako je pridobil fotografije niti kdo jih je delil na spletu. Po nekaterih navedbah sicer sumijo, da je šlo za vdor v mobilno napravo. Policija sicer uradne izjave o poteku preiskave še ni podala. 

Kako je z deljenjem fotografij brez privolitve pri nas?

V Sloveniji gre pri objavi fotografij brez privolitve lahko za storitev kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Glede na Kazenski zakonik se lahko osebe, ki brez podlage v zakonu ali privolitve posameznika javno objavijo ali pa v javno objavo zgolj posredujejo osebne podatke, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta, sporočajo s Policije. 

"Sodišče odloča, kaj abstrakten predpis pomeni v konkretnem primeru"

Odvetnik David Sluga je za naš portal pojasnil, da se tema nanaša na abstraktne opise več kaznivih dejanj. "Ne le na zlorabo osebnih podatkov in prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva, pač pa npr. tudi neupravičeno slikovno snemanje, kršitev tajnosti občil, nedovoljeno objavo zasebnih pisanj ipd. Skratka, gre za cel korpus abstraktnih opisov kaznivih dejanj, kjer zakonodajalec varuje zasebnost podobe," je pojasnil. 

Kot pravi, to, kdaj bo objava posnetka druge osebe s seksualno vsebino predstavljala storitev kaznivega dejanja, definira 6. odstavek 143. člena Kazenskega zakonika. "To, da se to kaznivo dejanje imenuje zloraba osebnih podatkov, naj vas ne moti oziroma zavede. Ta odstavek bi bil lahko umeščen tudi med kakšne druge abstraktne opise kaznivih dejanj, lahko pa bi celo pomenil samostojno kaznivo dejanje," pravi in pojasnjuje, da je to, da je stvar tako nomotehnično urejena, v pristojnosti zakonodajalca.

"Ko pa zadeva pride na sodišče, potem pa seveda druga veja oblasti – sodna – odloča, kaj ta abstrakten predpis v konkretnem primeru pomeni: ali predstavlja kršitev tega predpisa ali pa ne," razlaga. Glede na prej omenjeni 143. člen je predpis kršen, če so izpolnjeni naslednji pogoji: javna objava posnetka druge osebe, iti mora za seksualno vsebino, v to objavo ta druga oseba ne privoli, pa še poseben pogoj mora biti izpolnjen – da je s tem huje prizadeta njena zasebnost. Ker besede niso enopomenske (kot npr. števila), ker se povezujejo v stavke, je pač potrebno njihovo tolmačenje, tudi vrednotenje, pravi Sluga.

"Oškodovanci lahko izberejo kazenski pregon, takim pravnim sredstvom bi moralo biti praviloma ugodeno"

"Večina prej omenjenih kaznivih dejanj se preganja na predlog oškodovanca, kjer pregon potem prevzame državno tožilstvo, seveda je vedno mogoče vložiti tudi civilno tožbo z zahtevkom za prepoved nadaljnjega kršenja osebnostnih pravic, umik objavljenih fotografij (npr. iz spleta), nenazadnje tudi za plačilo odškodnine," pravi odvetnik, a dodaja, da so te sicer sorazmerno nizke. 

Povedal je še, da je zasebnost sorazmerno strogo varovana dobrina (spolne vsebine pa spadajo v najbolj zasebno sfero), prav zato bi moralo biti po njegovih besedah takim pravnim sredstvom praviloma ugodeno. "Seveda pa kakšnega posebnega zadoščenja ni, če oškodovanec ob taki kršitvi svoje zasebnosti prejme zgolj nekaj tisoč evrov. Dolgotrajnost sodnih postopkov je seveda drug problem," dodaja. Izpostavil pa je še težavo spletnih objav, ki jih je praktično nemogoče izbrisati.

"Večinoma gre za izsiljevanja s strani bivših partnerjev"

Statistike glede objav fotografij brez privolitve na Policiji sicer ne vodijo, so pa v letu 2020 obravnavali 30, v letu 2021 24, letos do konca oktobra pa 19 primerov zlorabe osebnih podatkov. Na SI-CERT se po pomoč po zlorabi (objavi fotografije brez privolitve) obrne nekaj 10 oseb vsako leto. V večini primerov gre za izsiljevanja s strani bivših partnerjev, ki so fotografije prvotno pridobili s soglasjem žrtve, pravijo.

Na SI-CERT-u sicer dodajajo, da prihaja tudi do izsiljevanja s strani neznancev. Prav tako so različni načini, kako pride do "uhajanja" fotografij. "Dostikrat žrtve same pošljejo fotografije, kasneje pa pride do zlorabe zaupanja, lahko pa so v to tudi prisiljene. Možni pa so tudi vdori v spletne račune, v katerih imajo žrtve kopije fotografij," pojasnjujejo na SI-CERT-u in kot primer navajajo, da z vdorom npr. v Google račun napadalci pridobijo tudi dostop do fotografij v storitvi Google Foto.

Tudi na Policiji pravijo, da so motivi za deljenje fotografij brez privolitve različni. Prihaja do primerov, kjer je fotografije iz maščevaje delila oseba, ki jo oškodovanec dobro pozna. Lahko pa gre tudi za izvrševanje drugih kaznivih dejanj, na primer deljenje fotografij na lažnih spletnih straneh pri promoviranju prodaje, vlaganja v lažne spletne platforme in tako naprej. V teh primerih fotografije načeloma delijo neznanci. 

Mladoletne osebe so dobro zaščitene, gre za ranljivo skupino

V Sloveniji so na tem področju sicer posebej zaščitene mladoletne osebe. Če gre za deljenje fotografij razgaljenih teles mladoletnih oseb, pa bi šlo lahko tudi za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, pravijo na Generalni policijski upravi. 

Glede na Kazenski zakonik se osebo, ki s silo, grožnjo, preslepitvijo, prekoračitvijo ali zlorabo pooblastil, novačenjem, nagovarjanjem ali zaradi izkoriščanja navede, pridobi ali spodbudi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, za sodelovanje v pornografski ali drugačni seksualni predstavi ali kdor taki predstavi vedoma prisostvuje, kaznuje z zaporom od šest mesecev do osem let. 

Da so na tem področju mladoletne osebe posebej zaščitene, pravi tudi Sluga. "Tako abstrakten opis kaznivega dejanja prikazovanja, posesti in prikazovanja pornografskega gradiva prepoveduje in sankcionira take posege v zasebnost oseb, ki so mlajše od 15 let, ko se jim omogoči ogled pornografskih vsebin, pa tudi izdelavo takih vsebin, ki vključuje mladoletne osebe. To je seveda povsem pričakovano in tudi prav (ker gre za posebej ranljivo družbeno skupino; ker se šteje, da glede na stopnjo razvoja mladoletniki še ne zmorejo polno skrbeti za svoje koristi)," razlaga odvetnik, ki pa dodaja, da ni nikakršnega razloga, da bi na tak način urejeval zakonodajalec tudi pravne položaje odraslih oseb.

Kako se lahko zaščitimo?

Na SI-CERT žrtvam takih dejanj svetujejo, da vsak tak dogodek natančno zabeležijo, nato pa dejanje čimprej prijavijo na Policiji. "Če se sporne vsebine javno objavijo na neki spletni platformi, se jih lahko tudi prijavi upravljalcem te platforme in prosi za čimprejšnji izbris," pravijo, a pojasnjujejo, da slednje žal izsiljevalcem ne preprečuje, da spornih vsebin ne bi objavili še kje drugje.

"V kolikor oseba ocenjuje, da so ji bile kršene pravice oz. da je bila oškodovana, naj poda prijavo na najbližji policijski enoti ali na spletnem mestu Policije," svetujejo tudi policisti. 

"Najboljši preventivni ukrep je, da nikoli ne naredimo fotografij ali posnetkov, katerih javna objava bi nas lahko kakorkoli prizadela. Pa tudi če to želijo ali celo od nas zahtevajo osebe, ki so nam čustveno blizu," so prepričani na SI-CERT.