"Smo sosedje Rusije. Izid te vojne bo neposredno vplival na našo varnost in varnost Evrope. Za končanje vojne so potrebni neposredni pogovori," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Alexander Stubb. Kot je dodal, je pogovor potekal po posvetovanju z Ukrajino.
Voditelja Finske in Norveške sta v Helsinkih pojasnila, da je bil namen klica "neposredno prenesti sporočila predsedniku Putinu v zvezi s prihodnjimi pogajanji, katerih cilj je pomagati pri končanju vojne", navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Jonas Gahr Støre je izpostavil tudi pomen umiritve razmer. "Vojna prinaša ogromne človeške in materialne stroške. Trpljenje in uničenje bosta vplivala na generacije," je dejal po poročanju Politica.
Voditelja sta med pogovorom poudarila tudi skupni interes za stabilnost območja Baltskega morja in skrajnega severa Evrope. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je telefonski pogovor potrdil. O njem javnosti predhodno ni obvestila nobena stran.
Voditelja sta poudarila, da sta v pogovorih zastopala svoji državi in da nista govorila v imenu EU. Vendar je danska premierka Mette Frederiksen izrazila nezadovoljstvo, ker sta ravnala "na svojo roko", poroča AFP.
"Do te norveško-finske pobude sem zelo skeptična. Ni bila usklajena z nikomer drugim med nami," je dejala ob robu srečanja nordijskih voditeljev v Helsinkih. "Iskreno ne vem, kaj mislita, da lahko ti dve državi s tem dosežeta," je dejala.
Iz Kremlja pa so sporočili, da je Putin v pogovoru ostro kritiziral države EU in Nata ter dejal, da njihova "konfrontacijska" politika podaljšuje vojno v Ukrajini. Ob tem so dodali, da so se voditelji "dogovorili, da bodo še naprej vzdrževali neposredne stike po telefonu".
Telefonski pogovor je bil nadaljevanje srečanja 20. oktobra v Oslu, na katerem sta se Stubb in Støre sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa Stevom Witkoffom. Ta se je naslednji dan v Rusiji srečal s Vladimirjem Putinom.
V okviru teh diplomatskih prizadevanj so se dogovorili, da bodo ponovno začeli s tristranskimi pogovori med Rusijo, Ukrajino in ZDA. Ti naj bi novembra potekali v Abu Dabiju, kjer naj bi strani iskale možnosti za premirje in dolgoročnejši mirovni dogovor.
Trump si medtem tudi sam prizadeva doseči sporazum o končanju vojne. Evropski diplomati in predstavniki EU pa razpravljajo tudi o tem, kako bi lahko evropske zaveznice Ukrajine sodelovale v pogajanjih in prispevale k oblikovanju morebitnega dogovora.
Stubbovo ime se je v evropskih diplomatskih razpravah med drugim pojavilo kot ena od možnih izbir za zastopnika evropskih interesov v neposrednih pogovorih s Trumpom in Putinom, piše Politico. Finski predsednik ohranja dobre odnose z ameriškim predsednikom, Finska pa ima zaradi približno 1300 kilometrov dolge meje z Rusijo tudi neposredne izkušnje z varnostnimi izzivi, ki jih predstavlja njena soseda.
Med evropskimi voditelji, ki so po začetku ruske invazije na Ukrajino ohranili stike s Putinom, sta tudi slovaški premier Robert Fico in nekdanji madžarski premier Viktor Orbán. Med voditelji naj bi bil eden zadnjih izrazitejših evropskih podpornikov Ukrajine, ki se je s Putinom pogovarjal, francoski predsednik Emmanuel Macron leta 2025.
Stubb in Støre sta ob tokratnem pogovoru tudi poudarila, da morajo biti prihodnja pogajanja usmerjena v končanje vojne, pri čemer nameravata še naprej podpirati Ukrajino.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.