Po stotih letih identificirali umorjenega morilca

Identifikacijo je uspešno opravila prostovoljska organizacija DNA Doe Project, rezultate pa je potrdila šerifova pisarna iz okrožja Clark. Kosti so bile najdene v jami Buffalo, kjer naj bi po ocenah ležale 63 let. Loveless je po vsej verjetnosti umrl leta 1916, v 46. letu starosti, znaki poškodb na okostju pa namigujejo, da je bil umorjen in razkosan.

Joseph Henry Loveless je bil pred smrtjo aretiran vsaj dvakrat, a je prav tolikokrat tudi pobegnil iz zapora, saj je uspešno prerezal rešetke. Nato so ga znova zaprli, potem ko je bil obsojen, da je s sekiro pokončal svojo ženo. A tudi tokrat je pobegnil, s pomočjo majhne žage, ki jo je skril v čevelj. Takrat so ga tudi nazadnje videli.

"Leta 1916 je bil tukaj dvji zahod. Verjetno so za pravico poskrbeli domačini," je povedal šerif okrožja Bart May. "Umora verjetno nikoli ne bomo razrešili, a vseeno vse, ki so slišali zgodbe o Lovelessu ali njegovem umoru, prosimo, da nas pokličejo. Tudi majhen košček informacije lahko pomaga."

Preiskovalci so se sicer morali spopasti s številnimi ovirami. Loveless je namreč uporabljal več vzdevkov in v takratnih evidencah ni imel zavedenih sorodnikov. Preiskovali so 31.730 ljudi in naposled, po štiridesetih letih, le našli pravi DNK.

Izkopan po delih

Prvo odkritje se je zgodilo avgusta 1979, ko so v vreči našli ostanke moškega trupa. Približno 12 let kasneje so v isti jami naleteli še na mumificirane ostanke roke ter obe nogi. V raziskovanje so se podali tudi študenti iz univerze v Idahu, vendar glave človeka nikoli niso našli. Je pa šerifovi pisarni uspelo izslediti 87-letnega vnuka, ki je živel v Kaliforniji in pristal na odvzem DNK vzorca. Na ta način je organizaciji DNA Doe Project uspelo potrditi, da gre za 100-odstotno ujemanje zapisa.

"Vnuk je slišal zgodbe o dedku in babici, a se te ne ujemajo z uradnimi poročili," je povedal šerif. Zato primer umora Josepha Henryja Lovelessa še vedno ostaja nerazrešen. "Ne vemo, kdo ga je umoril," je priznava May.