Po treh letih pogajanj sprejeli sporazum o obvladovanju pandemij

Sporazum je bil danes sprejet brez glasovanja delegacij.

"Ne vidim nobenega ugovora. Resolucija je sprejeta," je dejal filipinski minister za zdravje Ted Herbosa, ki je vodil sejo. Sprejetju sporazuma je sledil aplavz v dvorani.

"Sporazum je zmaga za javno zdravje, znanost in večstransko ukrepanje. Zagotovil bo, da bomo lahko skupaj bolje zaščitili svet pred prihodnjimi grožnjami pandemij," je povedal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Sporazum je že v ponedeljek potrdil pristojni odbor s 124 glasovi za, nobenim proti in 11 vzdržanimi, med njimi so bili Iran, Izrael, Italija, Poljska, Rusija in Slovaška.

Zaradi očitne neenakosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri svetovnem spopadanju s pandemijo covida-19, sporazum temelji na načelih pravičnosti, solidarnosti in preglednosti. Je pa ključni temelj tudi spoštovanje suverenih pravic držav.

Čeprav so države članice WHO po več kot treh letih pogajanj aprila dosegle dogovor o besedilu sporazuma, nekatere podrobnosti ostajajo nedorečene. O njih naj bi se pogajali v prihodnje, sklepe pa naj bi vnesli v aneks k sporazumu. Ta bo sicer zavezujoč le za tiste države, ki ga bodo ratificirale. Da bo sporazum stopil v veljavo, ga mora ratificirati najmanj 60 držav.

Prevolnik Rupel o zavezanosti Slovenije k enakosti na področju zdravja

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki se udeležuje letne skupščine WHO, je na zasedanju poudarila, da je Slovenija zavezana k multilateralizmu, solidarnosti in enakosti na področju zdravja. Poudarek letošnje skupščine je bil na sprejetju sporazuma o obvladovanju pandemij. Sprejem dokumenta je pomemben predvsem z vidika globalnih kapacitet in mehanizmov, ki bi omogočali hitro sodelovanje in učinkovit, dobro koordiniran skupen odziv držav ob grožnji pandemije, so navedli na ministrstvu.

V nagovoru v Ženevi je ministrica opozorila na trpljenje ljudi v državah, ki so v vojni, in pozvala k zaščiti zdravstvenih delavcev ter varnemu dostopu do zdravstvene oskrbe za vse. Obenem pa stabilnost zdravstvenih sistemov ogrožajo tudi podnebne spremembe, je dodala. Nujna so vlaganja v pripravljenost na izredne dogodke, je poudarila.

Izpostavila je tudi pomen sodelovanja s civilno družbo in lokalno skupnostjo pri oblikovanju in izvajanju zdravstvenih politik, ki temeljijo na enakosti in vključenosti. Pri tem pa napovedala, da bo Slovenija septembra letos skupaj z WHO ob zasedanju o kroničnih nenalezljivih boleznih ob robu Generalne skupščine ZN v New Yorku gostila dogodek o vlogi vključevanja civilne družbe za zmanjševanje neenakosti v zdravju.

Na ministrstvu še poudarjajo, da Slovenija ostaja zavezana svetu, v katerem lahko vsak živi zdravo in dostojanstveno življenje, in podpira mednarodno sodelovanje v okviru WHO.