Po več ko 20 letih iz zapora prišla znana ameriška vohunka

Sedaj 65-letna Ana Montes naj bi za Kubo začela vohuniti pred letom 1985, ko je po State Departmentu začela delati v ameriški vojaški obveščevalni agenciji DIA. Tu je kmalu postala vodilna analitičarka za Kubo.

Kubi naj bi v 17 letih predala toliko tajnih podatkov ameriške vojske, da po ocenah strokovnjakov morda ne bo nikoli znan celoten obseg škode, ki jo je povzročila. Michelle Van Cleave, vodja protiobveščevalne službe v času predsednika ZDA Georga Busha, je leta 2012 v kongresu dejala, da je kompromitirala praktično vse, kar so ZDA vedele o Kubi, pa tudi delovanje ZDA na Kubi.

"Kubanci so dobro vedeli za vse, kar smo vedeli o njih, in so to lahko izkoristili v svojo korist. Poleg tega je lahko v pogovorih s kolegi vplivala na ocene o Kubi, našla pa je tudi priložnost, da je pridobljene informacije posredovala drugim silam," je dejala, poroča britanski BBC.

Predala jim je tudi informacije o ameriških vohunih, ki so delovali proti komunističnemu režimu takratnega kubanskega voditelja Fidela Castra.

Na sled so ji prišli po tem, ko je FBI leta 2001 razbil mrežo kubanskih vohunov v Miamiju. Med skrivno preiskavo njenega stanovanja so na prenosnem računalniku našli navodila kubanskih vohunskih šefov, zaradi česar so jo septembra 2001 aretirali in obtožili zaradi vohunjenja in posredovanja obrambnih informacij Kubi.

V začetku leta 2002 so jo obsodili na 25 let zapora, potem ko je priznala krivdo. Sodnik, ki je presodil, da je ogrožala ZDA, je tudi odredil, da mora biti po izpustitvi iz zapora pet let pod nadzorom. V tem času bodo nadzirali tudi njeno uporabo interneta, ne sme pa niti delati za vlado, poroča ameriška televizijska mreža CNN.

Ob izreku sodbe je dejala, da je ameriška politika do Kube kruta in nepravična, zato je Havani pomagala v obrambi pred vsiljevanjem ameriških vrednot in ameriškega političnega sistema. Na bes in razočaranje kubanske emigrantske skupnosti na Floridi je tako vztrajala pri trditvah o upravičenosti svojih dejanj.