Po več kot desetletju Kitajska znova za mizo s Tajvanom

Kitajski predsednik Ši Džinping je v Pekingu gostil Cheng Li-wun, predsednico tajvanske Nacionalistične stranke (Kuomintang). To je, kot poroča The New York Times, prvo takšno srečanje po več kot desetletju. Sporočilo Pekinga je jasno: prihodnost Tajvana naj bo povezana s Kitajsko, ne z Združenimi državami.

Srečanje razkriva strategijo Kitajske, da vpliva na notranjo politiko Tajvana z navezovanjem stikov s strankami, ki so bolj odprte za sodelovanje s Pekingom. Medtem ko Kitajska zavrača stike z vladajočo Demokratično napredno stranko (DPP), ki zavrača kitajske ozemeljske zahteve, ohranja tesne vezi z Nacionalistično stranko, ki zagovarja tesnejše odnose.

"Svet danes še zdaleč ni miren in mir je še toliko bolj dragocen," je Ši Džinping po poročanju tajvanske televizije povedal Li-wunovi na začetku pogovorov. "Rojaki na obeh straneh ožine so Kitajci, ena družina, in želja po miru, razvoju, izmenjavah in sodelovanju je skupna težnja," je dodal. Cheng Li-wun je temu pritrdila ter izpostavila skupno kulturno dediščino in potencialne koristi Tajvana v okviru Džinpingove vizije "velike prenove kitajskega naroda". V javnih izjavah se ni dotaknila stalnih vojaških pritiskov Kitajske na otok.

Srečanje dodatno povečuje pritisk na tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, ki zagovarja jasno ločeno prihodnost Tajvana in krepitev lastne obrambe, tudi z obsežnim povečanjem vojaškega proračuna. Analitiki menijo, da želi Ši Džinping med tajvanskimi volivci spodbuditi dvom o smiselnosti zanašanja na ZDA in poudariti prednosti bolj spravljive politike do Pekinga.

Džinping se med drugim pripravlja na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in želi okrepiti podobo Kitajske kot dejavnika stabilnosti, kar bi lahko uporabil kot argument proti ameriški prodaji orožja Tajvanu.

V anketah se večina prebivalcev opredeljuje izključno kot Tajvanci, zaupanje v Kitajsko pa ostaja nizko, še nižje kot zaupanje v ZDA, kljub nedavnim trgovinskim sporom.

Kitajska sicer ponuja gospodarske spodbude, a te spodkopava stalna vojaška dejavnost v okolici otoka, vključno z vajami, ki simulirajo blokado in invazijo. Po mnenju tajvanskega analitika za The New York Times Li-wun kot opozicijska voditeljica nima prave pogajalske moči, da bi dosegla zmanjšanje teh pritiskov.