Po vojni v Iranu: 'Naftni trg nikoli več ne bo enak'

Po začetku vojne so cene nafte močno nihale in, kot navaja Al Jazeera, dosegle ravni, kakršnim svet ni bil priča od ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Ključno vlogo pri pretresih ima Hormuška ožina, skozi katero v običajnih razmerah potuje približno petina svetovnih količin nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.

Zaradi groženj napadov na trgovske ladje so energetska podjetja začela iskati alternativne transportne poti, predvsem prek naftovodov v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Turčiji. Njihova skupna zmogljivost pa še vedno ne dosega količin, ki so pred vojno dnevno prečkale Hormuško ožino, saj zaostaja za približno 20 milijoni sodčkov nafte na dan.

"Naftni trg po tem konfliktu nikoli več ne bo enak," je za Al Jazeero poudaril trgovec z nafto in predavatelj na Univerzi v Oxfordu Adi Imsirovic. Po njegovih besedah bodo države pospešeno gradile nove cevovode, kupci energentov pa bodo iskali bolj razpršene in varnejše vire oskrbe.

Strokovnjaki menijo, da bo negotovost v regiji vztrajala še nekaj časa. Raziskovalec energetske varnosti Dan Marks iz londonskega Kraljevega združenega inštituta za obrambo in varnost opozarja, da bo možnost novih zaostritev ostala prisotna, dokler bodo odnosi med Iranom, ZDA in Izraelom napeti.

Konflikt bi lahko pospešil tudi globalni prehod na obnovljive vire energije. Po podatkih Mednarodne agencije za obnovljivo energijo je svetovna zmogljivost obnovljivih virov leta 2025 dosegla rekordne ravni, pri čemer je kar 86 odstotkov novih energetskih zmogljivosti prišlo iz nefosilnih virov.

"Po tej vojni bo le malo ljudi ob nakupu novega avtomobila izbralo motor z notranjim izgorevanjem," meni Imsirovic in dodaja, da električna vozila vse bolj zmanjšujejo odvisnost sveta od nafte.

Med največjimi zmagovalci energetske preobrazbe bi lahko bila Kitajska. Ta, kot piše Al Jazeera, na svetovnem trgu prevladuje s proizvodnjo več kot 80 odstotkov svetovnih vetrnih turbin, sončnih panelov in baterij za shranjevanje energije. Koristi pa bi lahko imele tudi izvoznice energentov, kot sta ZDA in Katar, zlasti na trgu utekočinjenega zemeljskega plina.