Po zajetju ruskih vojakov: Raje naj bi se razstrelili kot predali

Po ofenzivi na severu Doneške regije, imenovani operacija Vivaldi, je ukrajinski 2. armadni korpus, ki je imel vodilno vlogo v operaciji, zajel veliko število ruskih vojakov. Veliko se jih je predalo, tudi cele enote, potem ko so ukrajinski droni prekinili njihove oskrbovalne poti ter jim onemogočili dostop do hrane, vode in streliva, poroča the Telegraph.

"Neradi so se predali, ker jih je bilo strah. Raje so se razstreljevali in pri tem poskušali s seboj vzeti tudi naše vojake," je povedal Olexander Borodin, poveljnik korpusa. "Ruska vojska širi propagando, da bodo ruske vojake, če padejo v ukrajinsko ujetništvo, mučili in ubili."

Po navedbah 3. armadnega korpusa je bilo v ofenzivi v nekaj mesecih ubitih 3000 ruskih vojakov, ukrajinske sile pa so ponovno zavzele 48 kvadratnih milj (približno 124 kvadratnih kilometrov) ozemlja, ki je bilo pod rusko okupacijo.

Ofenziva je doslej potekala v treh fazah. Ukrajinske sile so se pri tem zanašale na drone in robote, ki so napredovali pred pehoto, med njimi tudi na kopenska vozila kamikaze, ki so jih s padali odmetavali za ruskimi obrambnimi črtami.

V 3. armadnem korpusu so pojasnili, da so k predajam pripomogli ukrajinski napadi na ruske oskrbovalne poti in poveljniška mesta. Droni so uničevali logistične povezave, položaji ruskih sil pa so bili odrezani zaradi min, ki so jih odmetavali iz zraka.

Ruski vojaki, ki so se predali, so razkrili, v kakšnih grozljivih razmerah so živeli med boji v Doneški regiji. Prisiljeni naj bi bili piti lasten urin ter jesti drevesno lubje in koprive. Pripadnikom 3. armadnega korpusa so ruski vojaki povedali, da ranjenih vojakov niso evakuirali z njihovih položajev. Edino možnost za preživetje naj bi tako imeli, če bi se sami priplazili do evakuacijske točke.

Eden od ruskih častnikov je pripadnikom korpusa povedal, da so njegovi vojaki množično umirali zaradi izčrpanosti in lakote. "Nekateri so izgubili od 30 do 40 kilogramov glede na svojo običajno težo, številni pa so prosili samo za eno stvar – za požirek vode," je povedal Borodin.

Po njegovih besedah je približno polovica vojnih ujetnikov potrebovala zdravniško oskrbo. Številni so imeli rane, ki so jih poskušali zdraviti sami, medtem ko so še vedno držali svoje položaje. Ruski poveljniki naj bi vedeli za te razmere, vendar so storili le malo, da bi jih izboljšali, je zatrdil Borodin. Ranjenih naj ne bi poskušali evakuirati, ker bi to dodatno obremenilo vojaško zdravstveno službo.

Kot so dodali, je bilo med tem velikim zajetjem ujetih tudi nenavadno veliko število ruskih častnikov. Ukrajina zato upa, da bo lahko vojne ujetnike, zlasti častnike, uporabila za zagotovitev izpustitve borcev polka Azov, ki so v ruskem ujetništvu od jeseni 2022.

Kot je še povedal Borodin, so mu ruski vojaki dejali, da naj bi morali del plače nameniti za nakup opreme, ki pa je potem niso nikoli prejeli. Občutek izdanosti pa je pri številnih povzročil, da se neradi vračajo domov. Čeprav Ukrajina upa, da jih bo zamenjala za svoje vojake, je Borodin povedal, da si velik del ujetnikov izmenjave sploh ne želi.

Po njegovih besedah ruska vojska na zajete vojake gleda kot na manj sposobne borce, zato se ti bojijo, da jih bodo nemudoma poslali nazaj na fronto, kjer bi se znašli v še slabših razmerah kot prej.

"Rusi tiste, ki so padli v ujetništvo, obravnavajo kot slabše vojake, kot drugorazredne," je dejal. "Bojijo se, da bi jih poslali nazaj v veliko, veliko slabših razmerah, zato želijo čim dlje ostati v ukrajinskem ujetništvu."