'Pobijte vse': Škandal s Hegsetovim ukazom odmeva v Washingtonu

Washington Post je že prejšnji teden poročal, da je obrambni minister Pete Hegseth septembra vojski ukazal, naj ponovno napade čoln, ki je bil razstreljen v prvem napadu, potem ko so v vodi opazili dva preživela. "Pobijte vse," je po navedbah časnika ukazal Hegseth, kar ameriški pravniki označujejo za vojni zločin oziroma umor.

Bela hiša je odgovornost za sporni napad pripisala poveljniku posebnih operacij ZDA, admiralu Franku Bradleyju. Po besedah tiskovne predstavnice Bele hiše Karoline Leavitt je admiral ravnal v okviru svojih pooblastil in zakona.

"Admiral Bradley je deloval v okviru svojih pooblastil in zakona ter usmerjal akcijo, da bi zagotovil uničenje čolna in odpravo grožnje ZDA," je izjavila. Hegseth je kasneje na družbenem omrežju X objavil, da podpira admirala Bradleyja in vojne odločitve, ki jih je sprejel. Admirala je označil za junaka.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem izrazil drugačno stališče in novinarjem dejal, da sam ne bi odobril drugega napada. "Najprej, ne vem niti, da se je to zgodilo. Pete je rekel, da tega ni želel, sploh ni vedel, o čem ljudje govorijo. Zato bomo to proučili, ampak ne, ne bi si želel drugega napada," je dejal Trump novinarjem.

Ameriški obrambni minister Hegseth je danes na odprti seji vlade predsednika Trumpa izjavil, da so ZDA šele začele z napadi na plovila, s katerimi naj bi tihotapci prevažali mamila. Ameriška vojska napade izvaja že od septembra, pri čemer kritiki opozarjajo, da gre za izvensodne usmrtitve.

"Šele začeli smo z uničevanjem mamilarskih čolnov in pošiljanjem narkoteroristov na dno oceana, ker zastrupljajo Američane. Morda smo si vzeli nekaj premora, ampak to je zato, ker ni več veliko takšnih plovil, kar je tudi namen celotne operacije," je dejal Hegseth. Trump medtem napadov ni komentiral.

Škandal je razburil tako demokrate kot republikance.

Demokratski senator iz Arizone Mark Kelly, ki ga je Trump obtožil izdaje, ker je s kolegi vojake pozval, da jim ni treba upoštevati nezakonitih ukazov, je v ponedeljek na novinarski konferenci zagotovil, da se ne bo pustil ustrahovati, čeprav je Hegseth zagrozil, da ga lahko kot upokojenega častnika pokličejo na zagovor pred vojaško sodišče.

"Hegseth mora odstopiti, saj ni niti najmanj primeren za funkcijo in mora pričati pod prisego glede napadov v Karibih," je dejal Kelly. "Upam, da to, kar slišimo, ni točno. Če je res, da so se preživeli oklepali razbitin, bi to prekoračilo mejo," je dejal Kelly, poroča televizija ABC.

Vodja senatne večine republikanec John Thune je zagotovil, da bodo kongresni odbori opravili nadzor in ugotovili dejstva, vodja demokratske manjšine Chuck Schumer pa je Hegsetha označil za nacionalno sramoto in zahteval njegovo pričanje pod prisego.

"Gre za resne obtožbe in zadevi bomo prišli do dna," je zagotovil republikanski vodja odbora za oborožene sile Roger Wicker. "Če je poročanje Washington Posta resnično, je to kršitev etičnega, moralnega in pravnega kodeksa. Tisti, ki je izdal ukaz, se mora nemudoma pobrati iz Washingtona," je novinarjem dejal republikanski senator iz Severne Karoline Thom Tillis.

Profesor prava in nekdanji namestnik pravosodnega ministra ZDA John Yoo, ki je v času vlade Georgea Busha mlajšega pravno utemeljil mučenje terorističnih osumljencev z vodo, meni, da so napadi na čolne v Karibih nezakoniti. V ponedeljek je na CNN previdno ocenil, da lahko gre v primeru, če so navedbe Washington Posta o septembrskem drugem napadu na čoln pravilne, za vojni zločin.

Ameriški kongres je napovedal, da namerava preiskati poročanje časnika Washington Post.

Nekdanji generalni sekretar zveze Nato Wesley Clark je za televizijo CNN komentiral, da kaže, da je šlo pri napadu za vojni zločin. Ob tem je pozval kongres, naj temeljito razišče, kdo je odgovoren. "Kaže pa, da se je začelo kritje hrbta," je še komentiral glede pripisovanja odgovornosti admiralu.

Demokratska senatorja Jacky Rosen in Chris Van Hollen sta medtem opozorila, da bi bil ukaz za napad na preživele brodolomce tudi glede na priročnik Pentagona o pravilih vojskovanja povsem nezakonit, navaja televizija ABC.

"Izvedeli bomo, kaj se je dejansko zgodilo," je izjavil predsednik senatnega odbora za oborožene sile, republikanec Roger Wicker, ki je sprožil preiskavo. Admiral Bradley naj bi svoje povedal že v četrtek med kongresnim zaslišanjem za zaprtimi vrati.

Skupina demokratov, ki se jim je pridružil republikanec Rand Paul, je medtem danes napovedala predlog zakona, ki bi Trumpu onemogočil napad na Venezuelo oziroma režim predsednika Nicolasa Madura. Demokrati so sicer že prej poskusili sprejeti resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi od Trumpa pred morebitnim napadom na Venezuelo zahtevala odobritev kongresa, vendar so jo republikanci zavrnili.

Ameriški napadi na čolne so sicer doslej po uradnih poročilih Pentagona zahtevali najmanj 80 življenj.

Predstavniki vlade na čelu s predsednikom Trumpom trdijo, da njihova vojska napada čolne, ki tihotapijo mamila v ZDA, čeprav doslej še niso predložili dokazov za to. Pravni strokovnjaki menijo, da tudi to ni opravičilo za napade in poboje brez sojenja, navaja televizija CNN. Napade je z zunajsodnimi poboji primerjal tudi visoki komisar ZN za begunce Volker Türk.

Vrstijo se ugibanja, da so napadi na čolne v Karibih uvod v vojaški napad na Venezuelo, saj Trump predsednika Nicolasa Madura označuje za vodjo mamilarskega kartela. V ponedeljek je v Beli hiši potekala izredna seja Trumpovega varnostnega kabineta, na kateri so razpravljali o naslednjih korakih glede Venezuele, vendar sinoči še ni bilo znano, kaj so sklenili.

Trump je v nedeljo potrdil, da je pred kratkim govoril z Madurom po telefonu, vendar ni razkril podrobnosti. Maduro je v ponedeljek v nagovoru svojim podpornikom v Caracasu dejal, da so na preizkušnji, vendar pripravljeni braniti državo. "Preživeli smo 22 tednov agresije, ki jo lahko opišemo le kot psihološki terorizem," je dejal.

The Miami Post in Reuters sta neuradno poročala, da naj bi Trump med klicem Maduru ponudil možnost, da lahko izbere katero koli destinacijo, če bo nemudoma zapustil Venezuelo. Ker je Maduro to zavrnil, je nato Trump na družbenih omrežjih zapisal, da je zračni prostor nad Venezuelo "zaprt". Maduro naj bi od Trumpa zahteval amnestijo za svoje glavne sodelavce in da bi lahko še vedno nadzoroval vojsko, a ga je ameriški predsednik zavrnil.