Pripadniki skrajnega gibanja Hamas naj bi pozno popoldne sprejeli ameriški predlog za premirje v Gazi, čeprav potrditve te neuradne informacije še ni, poroča Al Jazzera. Šlo naj bi za predlog posebnega Trumpovega odposlanec za Bližnji vzhod, Steva Witkoffa, vendar ameriški viri pravijo, da ta o odločitvi Hamasa ne ve ničesar.
'Ko se prestopijo meje, mora spregovoriti tudi Nemčija'
"Iskreno povedano, ne razumem več, kaj izraelska vojska zdaj počne na območju Gaze in s kakšnim namenom. Načina, na katerega je bilo prizadeto civilno prebivalstvo, kar se v zadnjih dneh dogaja vse pogosteje, ni več mogoče upravičiti z bojem proti terorizmu gibanja Hamas," pa je nemški kancler Friedrich Merz danes dejal na mednarodni konferenci v organizaciji nemške javne radiotelevizije WDR.
Ob tem je sicer izpostavil, da mora biti Nemčija zaradi svoje zgodovine pri dajanju javnih nasvetov Izraelu bolj zadržana kot katera koli druga država na svetu. "Toda, ko se prestopijo meje, ko se resnično krši mednarodno humanitarno pravo (...) morata spregovoriti tudi Nemčija in nemški kancler," je dodal.
Izpostavil je, da si želi, da bi Nemčija ostala "najpomembnejši partner Izraela v Evropi", poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Toda izraelska vlada ne sme storiti ničesar, česar njeni najboljši prijatelji ne bi bili več pripravljeni sprejeti," je še povedal Merz.
Izjave nemškega kanclerja sledijo vse pogostejšim mednarodnim kritikam na račun Izraela, tudi med tradicionalnimi zavezniki te države, medtem ko izraelske sile krepijo svojo ofenzivo v razdejani palestinski enklavi in preprečujejo dostop do humanitarne pomoči. Po podatkih palestinskih oblasti je bilo od začetka vojne v Gazi ubitih več kot 53.900 ljudi, več kot 122.700 jih je bilo ranjenih.
Nemčija bo sicer kljub kanclerjevim kritikam, okrepljeni izraelski ofenzivi na Gazo in pozivom številnih držav k embargu še naprej dobavljala orožje Izraelu.
"Kot država, ki razume varnost in obstoj Izraela kot temeljno načelo, smo vedno dolžni pomagati Izraelu pri zagotavljanju njegove varnosti. To seveda vključuje tudi pripravljenost na dobavo orožja v prihodnosti", je dejal nemški zunanji minister Johann Wadephul, ki je prav tako kot Merz izpostavil zgodovinsko odgovornost Nemčije zaradi holokavsta.
Ob tem je sicer dejal še, da "ne smemo prezreti usode" prebivalcev Gaze, ter pozval k nadaljevanju dostav humanitarne pomoči v opustošeno palestinsko enklavo.
Oglasila se je tudi Švedska
Švedska bo poklicala izraelskega veleposlanika na pogovor in izrazila nasprotovanje izraelskim blokadam dostopa humanitarne pomoči v Gazo, je danes sporočil švedski premier Ulf Kristersson. Dodal je, da podpira pregled izvajanja pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom.
"Ne podpiramo tega, kar trenutno počne izraelska vlada (...). O tem smo se zelo jasno izrekli, tako na nacionalni ravni kot v sodelovanju s številnimi drugimi evropskimi državami. Pritisk se zdaj povečuje, o tem ni dvoma. In to z zelo dobrim razlogom," je dejal Kristersson.
Podprl je tudi pregled izvajanja pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ki ga je na pobudo več članic unije, vključno s Slovenijo, prejšnji teden napovedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas.
Pregled bo osredotočen na drugi člen sporazuma, ki sicer ureja predvsem trgovinske odnose med EU in Izraelom. Ta člen določa, da odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot.
"Za pregled je potrebno soglasje, ki ga še nimamo. Vendar si številni prizadevamo za korake v tej smeri. Trenutni ukrepi izraelske vlade spodbujajo vse več držav EU, da Izraelu postavijo strožje zahteve," je dejal Kristersson.
Po navedbah AFP, ki se sklicuje na francoske diplomate, je pregled pridružitvenega sporazuma podprlo 17 izmed 27 članic EU, med katerimi pa ni Nemčije in Italije.
