Pod psevdonimom svetoval srbskim študentom, zdaj razkril svojo identiteto

Profesor kazenskega prava na zagrebški pravni fakulteti Aleksandar Maršavelski je v sredo v srbskem časniku Danas objavil pismo, v katerem je prvič javno razkril, da se je skrival za psevdonimom 'Prijatelj študentov'. Pod njim je več mesecev objavljal nasvete srbskim študentom, ki so z množičnimi protesti in blokadami fakultet nasprotovali oblasti srbskega predsednika Aleksandra Vučića.

V svojih prispevkih jih je med drugim spodbujal k političnemu delovanju, predlagal oblikovanje strokovne vlade, povezovanje z Evropsko unijo ter opozarjal na potrebo po izključitvi nekaterih posameznikov z njihove volilne liste. Med njimi je posebej izpostavljal radikalno desnega intelektualca Mila Lomparja.

Maršavelski je v pismu študentom čestital za volilno zmago 25. oktobra, nato pa pojasnil, zakaj se je odločil razkriti svojo identiteto. "Kmalu boste predali dirigentsko palico Študentski listi in napočil je čas, da razkrijem svoje ime in priimek," je zapisal v začetku.

Kot je pojasnil, se je za anonimno objavljanje odločil, ker ni želel prispevati k pripovedi srbskih oblasti, da za študentskimi protesti stojijo tuje sile, predvsem Hrvaška. Po njegovih besedah je želel študentom pomagati s svojim strokovnim znanjem s področja tranzicijske pravičnosti, ne da bi režim dobil dodatno priložnost za diskreditacijo protestnega gibanja.

"Kot profesor sem čutil dolžnost, da vam pomagam z znanjem o tranzicijski pravičnosti. Hkrati nisem želel hraniti Vučićevega narativa o 'barvni revoluciji', zato sem pisal pod psevdonimom," je zapisal.

Za neposredni povod svojega angažmaja je navedel silvestrovanje na beograjskem Študentskem trgu ob koncu leta 2025, ko so študenti v 15-minutni tišini in temi, ki so jo osvetljevali zasloni mobilnih telefonov, počastili žrtve novosadske tragedije. Prvi intervju za Danas, v katerem je podprl proteste in jih označil za prelomnico v boju proti korupciji, je takrat pritegnil tudi pozornost srbskega predsednika.

Vučić je naslovnico časnika z njegovim intervjujem delil na družbenih omrežjih in jo pospremil z napisom "Sramotno". Po Maršavelskijevih besedah je bil kasneje gost na N1, kjer je povedal enako, nakar se je začel val naslovov v režimskih medijih, kot na primer: "Zdaj je vsem jasno! Hrvat na N1 daje navodila študentom."

V odprtem pismu je Maršavelski ocenil tudi, kateri njegovi nasveti so se po njegovem mnenju izkazali za pravilne. Kot prvega je izpostavil poziv študentom, naj se ne omejujejo zgolj na proteste, temveč se vključijo v politično delovanje.

"Moj prvi nasvet je bil, da predlagate strokovno vlado. Na koncu ste naredili veliko več, oblikovali ste Študentsko listo z 250 kandidati, ki bodo sestavili strokovno vlado," je zapisal.

Prav tako je zagovarjal povezovanje z Evropsko unijo. Študenti so se po njegovih besedah nato odpravili v Strasbourg in Bruselj, kjer so iskali podporo evropskih institucij.

Za svoj najpomembnejši prispevek je označil opozarjanje na Mila Lomparja in potrebo po njegovi izključitvi s študentske liste. "Osebno sem najbolj ponosen, da sem vam dal argumente, da Mila Lomparja izločite s liste. Če bi ostal, bi dobili vsaj 200.000 glasov manj, Srbija pa bi bila danes v kaosu," je ocenil.

Ob tem je opozoril tudi na kandidata Nemanjo Karovića, ki se je pojavil na srbski javni televiziji RTS in govoril v imenu študentske liste. Maršavelski mu očita, da je v preteklosti žalil posamezne profesorje in novinarje ter podpiral ravnanja, ki jih je primerjal z retoriko srbskih provladnih medijev. Študente je pozval, naj se izogibajo vključevanju ljudi, ki so po njegovem mnenju v preteklosti širili radikalni nacionalizem.

Pomemben del pisma je namenil tudi solidarnosti med študenti v regiji. Spomnil je, da so se protesti v Srbiji začeli tudi ob podpori študentov zagrebške filozofske fakultete, ki so jim poslali tako imenovano blokadno kuharico z nasveti za organiziranje blokad.

Poleg tega je opisal svoje obiske Beograda, predavanja na tamkajšnji pravni fakulteti in fakulteti za politične vede ter sodelovanje na dogodkih v podporo srbskim študentom na Hrvaškem. Med drugim je pomagal pri organizaciji filmskih projekcij in moderiral panel o mladih med preteklostjo in prihodnostjo na forumu za tranzicijsko pravičnost v Zagrebu.

"V čast mi je, da sem bil člen v verigi vaših povezav s Hrvaško, saj je skupni boj najboljša pot povojne sprave," je zapisal.

Pismo je sklenil s spominom na žrtve zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Med njimi je bila tudi hrvaška državljanka Sanja Arbutina Ćirić, rojena leta 1989 v Sisku, ki je kot otrok med operacijo Nevihta zbežala v Srbijo, tam ustvarila družino in umrla v novosadski tragediji 1. novembra 2024.

"V njenem življenjepisu je zapisana težka zgodovina naših narodov: bila je žrtev nacionalizmov in žrtev korupcije," je poudaril Maršavelski.

Maršavelskijevo razkritje je sprožilo politične odzive na Hrvaškem. Profesor je bil od leta 2022 član Sveta za državljanski nadzor varnostno-obveščevalnih agencij, hrvaški sabor pa ga je na položaj ponovno imenoval julija 2026. Gre za telo, ki nadzira zakonitost delovanja hrvaških varnostno-obveščevalnih služb.

Hrvaška stranka Most je po poročanju Danas že pred njegovim odstopom zahtevala njegovo razrešitev in ponovno presojo imenovanja celotnega Sveta za civilni nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi agencijami zaradi informacij, ki so se pojavile. Opozorili so na vprašanja njegove neodvisnosti, morebitnega nasprotja interesov in združljivosti njegovega političnega angažmaja v drugi državi z nadzorno funkcijo na Hrvaškem.

Predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko in nacionalno varnost Ranko Ostojić je za hrvaško tiskovno agencijo Hina povedal, da je od varnostno-obveščevalne agencije SOA zahteval informacije, ki bi lahko bile podlaga za nadaljnje ukrepanje odbora. Ob vprašanju, ali bi morala agencija vedeti za njegovo delovanje v Srbiji, je pripomnil: "SOA vendar ne bo nadzorovala člana sveta, ki nadzoruje njo."

Hrvaški minister za pravosodje, upravo in digitalno preobrazbo Damir Habijan je Maršavelskijevo ravnanje označil za skrb vzbujajoče in nesprejemljivo. Poudaril je, da je šlo za profesorjevo zasebno delovanje, ki nikakor ne predstavlja uradnega stališča hrvaške vlade.

Njegovo ravnanje je primerjal z igranjem tajnega agenta v prostem času. Kot je opozoril, je profesor Srbiji s svojim priznanjem dal argument za njene trditve o hrvaškem vmešavanju v notranjepolitične zadeve, konkretno v nedavne volitve.

Maršavelski je medtem v pismu vztrajal pri pomenu skupnega boja proti korupciji, nacionalizmu in političnemu nasilju. Študentom je ob koncu sporočil, da verjame, da so prav oni sprememba, ki ne bo dovolila, da bi se podobna tragedija še kdaj ponovila.