Bliža se težko pričakovana podnebna konferenca v Glasgowu

Po ekstremnih vremenskih pojavih po vsem svetu in po zaskrbljujočem podnebnem poročilu Združenih narodov, ki je 'rdeče opozorilo za planet, da je globalno segrevanje ušlo izpod nadzora', bodo dogovori na tej podnebni konferenci jasno pokazali, kakšno prihodnost bodo izbrali svetovni voditelji, piše Reuters.  

Temeljna namena bližajoče se konference v Glasgowu, ki je bila lani prestavljena zaradi pandemije covida-19, sta dokončno oblikovanje knjige pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, sprejetega leta 2015, ter dvig splošne ambicije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in s tem omejevanje segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija. 

Države bi morale do leta 2030, če želijo izpolniti cilj segrevanja za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, izpuste znižati za polovico. A podatki, zbrani do julija, kažejo, da bi po sedanjih zavezah 113 držav doslej emisije iz leta 2010 do leta 2030 znižalo le za 12 odstotkov. Pogajalci se morajo dogovoriti tudi glede časovnih okvirjev za prihodnje nižanje izpustov.

Kot piše Reuters, glavne onesnaževalke s toplogrednimi plini, med njimi Kitajska, Indija, Savdska Arabija in Turčija, ki so skupaj odgovorne za približno tretjino svetovnih emisij toplogrednih plinov, še niso določile svojih ciljev na področju emisij in morajo te predložiti na tej konferenci. 

Konferenca bo naslovila tudi ukrepe za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in zaveze za dvig podnebnega financiranja, predvsem za najbolj ranljive države.

Že leta 2009 so se države dogovorile, da bodo do leta 2020 zbrale 100 milijard dolarjev na leto (86 milijard evrov), da bi državam v razvoju pomagale pri soočanju z vplivi podnebnih sprememb.

Najnovejši podatki OECD pa kažejo, da so vlade razvitih držav leta 2019 za ranljive države zbrale 79,6 milijarde dolarjev (68 milijard evrov), kar je le 2 odstotka več kot v letu 2018. Ker države ne dosegajo cilja 100 milijard dolarjev na leto, lahko to na podnebnih pogovorih poruši zaupanje, pravijo strokovnjaki. 

Odprta ostajajo tudi vprašanja glede uporabe fosilnih goriv. Združeni narodi so pozvali k prenehanju uporabe premoga do leta 2030 v državah OECD, a skupina G20 se še ni dogovorila o časovnici. 

Slovenija bo kot predsedujoča država Svetu EU zastopala EU 

Slovenijo bo zastopala številčna delegacija s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu. Iz vladnih gradiv, objavljenih na spletnih straneh vlade, je razvidno, da so stroški ocenjeni na okoli 1,2 milijona evrov. Slovenija bo namreč kot predsedujoča država Svetu EU zastopala in predstavljala EU navzven, vodila pogajanja s tretjimi državami ter usklajevala države članice EU. 

Ministri EU so tako v pripravah na konferenco že sprejeli sklepe, ki določajo stališče EU na podnebni konferenci. V njih poudarjajo nujnost okrepitve svetovnega odziva na reševanje podnebnih izrednih razmer in potrebo po pravičnem in poštenem podnebnem prehodu po vsem svetu, je sporočilo slovensko predsedstvo EU.

Kot je dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, je paket Pripravljeni na 55 potreben in nujen. Je pomembna smer EU, kako doseči zaveze pariškega dogovora, ni pa to niti približno dovolj, da naslovimo in rešimo problem, ki je pred nami. Strinja se, da morajo biti ukrepi pravični, tudi evropsko gospodarstvo mora paket prepoznati kot priložnost, ne pa kot dodatno breme za doseganje konkurenčnosti. Potrebno je določeno prilagajanje, ki terja svoj čas, je sporočil. 

COP26 se bo začel z zasedanjem voditeljev 1. in 2. novembra ter nadaljeval s pogajanji na tehnični ravni v prvem tednu zasedanja. V drugem tednu sledita ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni.