Znanstveniki so tudi uradno potrdili, kar smo pravzaprav že dolgo vedeli: minulo desetletje je bilo najtoplejše v zgodovini. "Vsako desetletje od začetka 80. let dalje je bilo toplejše od vseh desetletij pred njim," je dejal Colin Morice z britanskega urada za meteorologijo.
Podatki so zaskrbljujoči: globalno gledano je bilo minulo leto drugo najtoplejše od začetka meritev, takoj za letom 2016, ki ga je zaznamoval močan pojav El Nino. V Evropi je bilo leto 2019 celo najtoplejše doslej, enako velja tudi za Avstralijo, ki so sooča s katastrofalnimi požari, za katere nekateri še vedno trdijo, da niso povezani z globalnim segrevanjem.
Povprečna temperatura na Zemlji je bila lani za 1,05 stopinje višja od predindustrijskih časov. To so izračunali na podlagi milijonov podatkov o temperaturah na morjih in kopnem po vsem svetu.
David Attenborough prepričan, da nam zmanjkuje časa
Svetovno znani naravovarstvenik in TV-voditelj David Attenborough je prepričan, da zmanjkuje časa. Leto za letom smo odlašali z ukrepi, zdaj pa smo dosegli kritični trenutek, je pojasnil v intervjuju za BBC News. "Ko se mi pogovarjamo, jugovzhod Avstralije gori. Zakaj? Zato ker se temperature na Zemlji zvišujejo," je bil jasen, kaj je vzrok za tragedijo na južni polobli. Trditve nekaterih politikov in komentatorjev, da temu ni tako, pa so po njegovem "čista neumnost".
Medtem ko znanstveniki opozarjajo, da je treba ukrepati hitro, se mlini mednarodne politike še naprej vrtijo počasi, še pravi. Nedavni podnebni vrh v Madridu je bil tako razočaranje brez pravih zaključkov in zavez. "Postati nam mora jasno, da to niso igrice," pravi Attenborough. "To je nujna zadeva, moramo ukrepati in vemo, kako - paradoksalno pa je, da nočemo storiti korakov, za katere vemo, da jih moramo," je še dejal in dodal, da so ti koraki iz leta v leto težji.
Že leta 2018 je Medvladna skupina za podnebne spremembe pri Združenih narodih (IPCC) povedala, kako se lahko izognemo katastrofalnim dvigom temperatur. Do leta 2030 bi morali izpuste skoraj prepoloviti. Težava je, da imamo le še deset let, glede na trenutni tempo sprememb ter politično in gospodarsko voljo zanje pa je to bolj kot ne misija nemogoče. Izpusti namreč še naprej naraščajo in trenutno je v ozračju več ogljikovega dioksida kot kadar koli v človeški zgodovini.
Še huje, zaveze, ki so jih sprejeli na pariškem podnebnem vrhu leta 2015, niso zadostne, države pa jih ne izpolnjujejo. A tudi če bi jih, bi to še vedno pomenilo dvig povprečne temperature za tri stopinje Celzija. Znanstveniki, združeni v IPCC, so medtem jasni: kakršna koli otoplitev nad 1,5 stopinje pomeni, da bo morje poplavilo obsežne obalne predele, vročinski valovi pa bodo še hujši. In če se vrnemo k zgornjim podatkom: Zemlja je že za stopinjo toplejša, kot je bila v predindustrijski dobi.
Še eno priložnost bo svet imel novembra letos, ko bo Glasgow gostil nov podnebni vrh. Pogajanja in dogovarjanja že potekajo.
"Živimo v spremenjenem svetu"
To so besede podnebnega znanstvenika Eda Hawkinsa, ki dvig temperatur prikazuje z modrimi in rdečimi črtami. Od temno prek svetlo modre do svetlo in temno rdeče, pri čemer rdeča pomeni topleje, modra pa hladneje od povprečja. Začel je z letom 1850, končal z 2019, vzorec pa je več kot zgovoren: zadnja desetletja so povsem rdeča, zadnjih nekaj let pa celo temno rdečih.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.