Države odstopile od pogajanj: 'Čas ni na naši strani'

Kot je ob začetku plenarne seje povedal predsednik COP29 Muhtar Babajev, so trenutno v delegate, ki so zbrani na podnebnem vrhu, "uprte vse oči sveta". "Čas ni na naši strani," je dejal po številnih odstopih od pogajanj na podnebnem vrhu ZN

Ob tem je države pozval, naj po dveh tednih napornih pogajanj, katerih osrednji cilj je bil zagotoviti nov finančni cilj za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, premostijo medsebojne razlike.

"Vem, da nihče od nas ne želi zapustiti Bakuja brez dobrega rezultata glede našega ključnega cilja. Prosim vas, da okrepite sodelovanje med seboj in premostite preostali razkorak," je poudaril.

Države so zaključile potrjevanje vsebinsko manj pomembnih dokumentov, pri katerih je predsedstvo v zadnjih dveh tednih uspelo doseči medsebojno soglasje.

V skladu z napovedmi so potrdile tudi dogovor o trgih ogljika, za kar si je še posebej prizadevalo azerbajdžansko predsedstvo. Ta dogovor določa pravila za trgovanje z ogljikom med državami, hkrati pa predvideva tudi vzpostavitev reguliranega svetovnega trga za izpolnitev ciljev pariškega sporazuma. Podrobna tehnična navodila za delovanja sistema naj bi delegati dorekli leta 2025.

Seja, ki je trenutno prekinjena, se bo nadaljevala še danes, je napovedalo predsedstvo. Kdaj se bo to zgodilo, še ni znano. V zakulisju namreč še vedno potekajo pogajanja o potrditvi novega cilja finančne pomoči za države v razvoju in zavez na področju blaženja podnebnih sprememb, ki so se izkazala za najtrši oreh tokratne podnebne konference.

'Nismo slišani'

Pred dokončno potrditvijo zaključnih dokumentov je potekal nov krog posvetovanj. Napete in težke pogovore, ki jih spremljajo številne novinarske ekipe z vsega sveta, je dodatno zaostrila poteza Zavezništva malih otoških držav (AOSIS) in pogajalske skupine najmanj razvitih držav (LDC), ki so s postopkovnim predlogom zahtevali prekinitev pogajanj.

Kot je novinarjem na prizorišču pojasnil predsednik AOSIS Cedric Schuster, so na letošnjo podnebno konferenco prišli, da bi dosegli pravičen dogovor. "Imamo občutek, da nismo slišani. Končni dogovor so želeli sprejeti brez posvetovanja z nami," je dejal.

Ob spremljanju zapleta z vidno prizadetimi predstavniki AOSIS in LDC pa je sobo, v kateri potekajo pogovori med državami in predsedstvom, slabe volje zapustil tudi podnebni odposlanec ZDA John Podesta. Med odhodom proti delu prizorišča s pisarnami posameznih delegacij si je prislužil tudi glasne kritike predstavnikov podnebnih aktivistov.

Kot je mogoče slišati na prizorišču konference, del krivde za trenutno zmedo in kaos na konferenci nosi tudi azerbajdžansko predsedstvo zaradi slabega vodenja pogajalskega procesa. Te kritike je bilo sicer v zadnjem tednu mogoče slišati večkrat. Nekateri delegati ob pogledu na dogajanje zmajujejo z glavami in opozarjajo, da takšnega razpleta dogodkov na konferenci še ni bilo.

Države v razvoju so po poročanju BBC-ja zavrnile ponudbo v višini 250 milijard dolarjev (slabih 240 milijard evrov) na leto za pomoč pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Po neuradnih informacijah naj bi bil trenutno na mizah pogajalcev predlog o 500 milijardah dolarjev (skoraj 480 milijard evrov) finančne pomoči za države v razvoju, ki naj bi jih zahtevala skupina držav G77 skupaj s Kitajsko.