Turčija in Avstralija, ki skupaj gostita podnebni vrh, sta v zgodnjih nedeljskih urah predstavili novo različico predloga dogovora, s katero želita premostiti razlike med državami. Čeprav dokument ne omenja izrecno prehoda stran od fosilnih goriv, kot so premog, nafta in plin, priznava predhodno zavezo držav, da bodo v tej smeri ukrepale, ki so jo sprejele že pred tremi leti.
Države bi se morale danes znova sestati in odločati o potrditvi dogovora, vendar so srečanje preložili. Predsedujoči konferenci, turški minister za okolje Murat Kurum, je kljub zapletom optimističen. Ob prihodu na prizorišče je za BBC dejal, da upa na preboj in da bodo z izidom pogajanj kmalu zadovoljni.
Manj optimistična je Evropska unija, ki novi predlog razume kot korak nazaj. Evropske države in pacifiške otoške države so namreč vztrajale, da mora končni dokument vsebovati jasno zavezo o opuščanju fosilnih goriv. Evropska komisija se na najnovejšo različico predloga še ni uradno odzvala.

Nezadovoljstvo bi lahko izrazila tudi skupina afriških držav, saj predlog ne določa konkretnega zneska finančne pomoči za prilagajanje podnebnim spremembam, temveč odločitev o tem prepušča prihodnjim srečanjem.
Spor glede fosilnih goriv še vedno deli države
Prav vprašanje prihodnosti fosilnih goriv je bilo eno glavnih jabolk spora na letošnjem vrhu. V prvi različici predloga, predstavljeni v začetku tedna, je bila predvidena hitrejša opustitev fosilnih goriv, v drugi, precej skrajšani različici, objavljeni v četrtek, pa so bile vse omembe premoga, nafte in plina odstranjene. To je sprožilo grožnje nekaterih držav, da bodo zapustile pogajanja.
Ministri Paname, Salomonovih Otokov, Slonokoščene obale in predstavniki EU so si prizadevali, da bi zavezo vrnili v končni dokument, medtem ko so države proizvajalke fosilnih goriv, predvsem Savdska Arabija, nasprotovale njeni vključitvi.

Panamski minister za okolje Juan Carlos Navarro je opozoril, da je nesprejemljivo, da bi podnebni vrh končali z dogovorom, ki fosilnih goriv sploh ne omenja. Podobno stališče je zavzela predstavnica pacifiške otoške države Tuvalu Maina Talia, ki je poudarila, da gre za temeljni vzrok podnebne krize.
Francoska ministrica za ekološki prehod Monique Barbut je kritizirala tudi več omemb tehnologij za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljikovega dioksida. Po njenem mnenju bi lahko takšne rešitve državam služile kot izgovor za nadaljnjo uporabo nafte in plina. V najnovejšem predlogu so zaveze glede teh tehnologij nekoliko omejili, kar bi lahko zmanjšalo pomisleke EU.
V zadnjem poskusu iskanja kompromisa sta se v soboto za pogajalsko mizo sestali tudi Evropska unija in Savdska Arabija, ki imata glede prihodnosti fosilnih goriv izrazito nasprotna stališča.
Svetu grozi preseganje meje 1,5 stopinje
Ena pomembnejših novosti najnovejšega predloga je tudi prvič izrecno priznano dejstvo, da svetu ne bo uspelo doseči cilja iz Pariškega podnebnega sporazuma, ki predvideva omejitev globalnega segrevanja na največ 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.
Znanstveniki opozarjajo, da svet vstopa v obdobje tako imenovanega preseganja temperaturne meje. To pomeni, da bo globalno segrevanje preseglo dogovorjeni prag, kar bo milijone dodatnih ljudi izpostavilo dvigu morske gladine in ekstremni vročini.

Avstralski minister za podnebne spremembe in energijo Chris Bowen, ki vodi pogajanja, nasprotuje vztrajanju pri posebnih formulacijah o fosilnih gorivih. Po njegovem mnenju bi se morale države osredotočiti predvsem na izvajanje že sprejetih zavez in prehod na čistejše vire energije.
Države v razvoju zahtevajo več denarja
Poleg fosilnih goriv ostaja nerešeno tudi vprašanje financiranja ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam v državah v razvoju. Prejšnje različice dokumenta so predvidevale povečanje finančne pomoči na 120 milijard dolarjev (okoli 109 milijard evrov) do leta 2035, vendar so ta znesek pozneje umaknili.
Predstavnica Gane in predsedujoča skupini afriških pogajalcev Zanetor Agyeman Rawlings je poudarila, da države v razvoju ne prosijo za miloščino, temveč zahtevajo sredstva, ki jim pripadajo, saj najhujše posledice podnebnih sprememb nosijo prav njihovi prebivalci, čeprav so k njihovemu nastanku največ prispevale razvite države.

Pogajanja so medtem že presegla prvotni petkov rok, zaradi česar so morali nekateri člani delegacij prestaviti nedeljske lete. Če države ne bodo dosegle soglasja, ki je v okviru podnebnih pogajanj ZN nujno za sprejetje dogovora, bi lahko konferenco prekinili in pogajanja nadaljevali prihodnje leto, navaja BBC. To se je od začetka podnebnih konferenc leta 1995 zgodilo le enkrat.
Podnebni aktivisti in okoljske organizacije so nad potekom pogajanj ostro razočarani. "Brez dvoma vam lahko povem, da je bil to najslabši COP doslej," je letošnjo konferenco označil Mohamed Adow. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je pred objavo najnovejšega predloga opozoril, da EU ne bo podprla dogovora, če ta ne bo zagotovil potrebnih podnebnih ukrepov.
Britanska glavna pogajalka in ministrica za energijo Miatta Fahnbulleh je medtem bolj optimistična ter zagotovila, da njena ekipa še naprej dela za dosego dogovora.







































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.