Podpora širitvi schengna na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo

Kot je po zaprtem delu seje novinarjem povedal predsednik odbora za zadeve EU Franc Breznik (SDS), so na "zgodovinskem zasedanju" vseh treh odborov glede Hrvaške sledili stališčem vlade. Osnutek gre zdaj na zasedanje Sveta EU, kjer bodo odločali o njem. Razprave in glasovanja na seji Breznik, ki je vodil sejo, ni želel komentirati, češ da gre za zadevo interne narave.

Predlog stališča Slovenije glede vstopa Hrvaške v schengen s 1. januarjem prihodnje leto je vlada obravnavala 17. novembra. V skladu z njim Slovenija vstop načelno podpira, obenem pa v enostranski izjavi potrjuje svoje vztrajanje pri implementaciji arbitražne razsodbe, ki je dokončna, zavezujoča in jo je treba spoštovati.

Breznik je za medije pojasnil, da tudi o razpravi o izjavi ne more povedati nič, ker je interne narave.

Odbori so zatem na odprtem delu skupne seje podprli tudi predlog vlade, da Slovenija podpira vstop Bolgarije in Romunije v schengen. O sklepu glede predloga stališča Slovenije so glasovali člani odbora za zadeve EU – za jih je bilo 12, proti ni bil nobeden.

Končna odločitev glede širitve bo sicer sprejeta na Svetu EU za notranje zadeve prihodnji četrtek v Bruslju. Notranji ministri schengenskih držav bodo odločali ločeno o Hrvaški ter skupaj o Bolgariji in Romuniji.

Gre za zadnjo fazo postopka, potem ko je Evropska komisija novembra ugotovila, da vse tri države izpolnjujejo tehnične pogoje za polno uporabo določb schengenskega pravnega reda, in potem ko je njihov vstop odločno podprl tudi Evropski parlament. 

Za vstop Hrvaške v schengen naj ne bi bilo več zadržkov med članicami

Države članice EU medtem po navedbah diplomatskih virov nimajo več zadržkov do vstopa Hrvaške v schengensko območje. Podpora vstopu Romunije in Bolgarije je medtem pod večjim vprašajem. 

Avstrija nasprotuje vstopu obeh, pri čemer izpostavlja porast prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana, je pojasnil visoki diplomat EU. Ob tem je opozoril, da Romunija sploh ne leži na zahodnobalkanski migrantski poti.

Nizozemska pa medtem nasprotuje zgolj članstvu Bolgarije, pri čemer pod vprašaj postavlja pripravljenost te države na področju upoštevanja vladavine prava. Poziva k pripravi poročila v okviru posebnega mehanizma preverjanja stanja v pravosodju in boju proti korupciji, ki ga je unija leta 2007 uvedla ob vstopu Romunije in Bolgarije v EU.

Viri so povedali, da priprava poročila ni več mogoča, saj Bolgarija od leta 2019 ni več v tem mehanizmu, ker je izpolnila zahteve. Evropska komisija je sicer pretekli mesec sporočila, da je napredek naredila tudi Romunija in da se lahko tovrstni nadzor odpravi tudi za to državo.

Stalni predstavniki bodo sklepa znova obravnavali prihodnjo sredo, torej dan pred samim zasedanjem notranjih ministrov. Diplomatski viri upajo, da bo do takrat dosežen napredek.

Za potrditev vstopa je potrebno soglasje držav schengenskega območja, ki so članice EU. Danska, ki sicer je v schengnu, zaradi izjeme o tem ne glasuje. Od članic EU poleg tega ne glasujejo še Hrvaška, Bolgarija, Romunija, Ciper in Irska. Prav tako ne glasujejo Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica, ki so del schengna, niso pa članice unije. Potrebno je torej soglasje 21 držav, pri čemer vzdržan glas velja kot "tiha privolitev".