V izjavi je katarsko zunanje ministrstvo oznanilo začetek "vrha ob Luzernskem jezeru", na katerem sodelujejo predstavniki ZDA, Irana, Katarja in Pakistana.
Kot je sporočilo ministrstvo, Katar upa, da bodo srečanja v Švici "pripeljala do sklenitve celovitega in trajnega sporazuma, ki bo obravnaval vse vidike, zajete v memorandumu o razumevanju", ki sta ga v sredo podpisala predsednika ZDA in Irana, Donald Trump in Masud Pezeškian.
"Ob tem so bile ustanovljene skupine za spremljanje izvajanja memoranduma, doseženega napredka in za delo v smeri sklenitev končnega sporazuma."
Vance prispel zjutraj
V soboto zvečer je v Švico prispela iranska delegacija, v kateri sta zunanji minister Abas Aragči in glavni pogajalec Teherana Mohamed Bager Galibaf.
JD Vance je v švicarskem letalskem oporišču pri kraju Emmen pristal danes, okoli 6. ure po lokalnem času. V dopoldanskem času je tja prispela tudi delegacija Pakistana, ki posreduje v pogajanjih. V njej sta med drugim premier Šehbaz Šarif in načelnik generalštaba pakistanske vojske Asim Munir.
Že prej sta v Švico prišla posebni odposlanec predsednika ZDA Donalda Trumpa Steve Witkoff in njegov zet ter Jared Kushner.

Pezeškian: Iran se ne bo odrekel pravici do bogatenja urana
Iran je ZDA pripravljen dati zagotovila, da ne bo pridobil jedrskega orožja, ne bo pa se odrekel pravici do bogatenja urana, je danes sporočil iranski predsednik Masud Pezeškian.
"ZDA zahtevajo, da Iran ne izdela atomske bombe. To ni nič novega in lahko tudi pisno potrdimo, da nimamo namena izdelati bombe," so njegove besede navedli na spletni strani iranskega predsedstva. "Vendar pa se ne bomo odpovedali svoji pravici do bogatenja urana in druga stran ne bo imela druge izbire, kot da to pravico sprejme," je poudaril predsednik islamske republike.
Spomnimo
ZDA in Iran sta v začetku tedna po dolgotrajnih pogajanjih dosegla dogovor o končanju vojne, ki sta jo konec februarja z napadi na islamsko republiko sprožila ZDA in Izrael. V naslednjih 60 dneh naj bi dorekla njegovo uresničevanje in končni sporazum, med drugim glede iranskega jedrskega programa. Današnji pogovori naj bi potekali v letovišču Bürgenstock.
Dogovor med stranema se je sicer znašel na majavih tleh zaradi vnovičnih napadov izraelskih sil na jugu Libanona, kjer te po lastnih navedbah odgovarjajo na napade šiitskega gibanja Hezbolah. Teheran trdi, da gre za kršitev dogovora, saj ta vključuje tudi Libanon, zanj pa naj bi bile odgovorne ZDA.
V odziv je zato v soboto napovedal vnovično zaprtje Hormuške ožine, nakar je ameriška vojska sporočila, da komercialni promet čez preliv poteka nemoteno oziroma se je celo povečal.
Kot so danes sporočili z iranskega zunanjega ministrstva, je ravno dogajanje v Libanonu ena glavnih tem današnjih pogovorov. Govorili naj bi tudi o sprostitvi zamrznjenih ali zaseženih iranskih sredstev in izdaji potrebnih dovoljenj za prodajo iranskega nafte.
"Brez izvajanja teh določb, zlasti 1. odstavka (končanje vojne na vseh frontah, vključno z Libanonom), vstop v pogajalsko fazo za končni sporazum ni mogoč," je dejal tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Begei.





















































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.