Od leta 2028 bi popolnoma prepovedali ruski plin v EU: 'To je šele začetek'

"Danes smo se odločili, da končamo uvoz ruskega plina v EU. To je zelo pomembna odločitev, vendar pa evropski državljani, industrija in države ne morejo sprejeti prihodnosti, v kateri ne bodo imeli dostopa do energije po dostopnih cenah," je Lars Aagaard povedal, potem ko so ministri za energetiko držav članic podprli predlog za popolno prepoved uvoza plina iz Rusije v EU z letom 2028.

Tako delo po njegovih besedah še ni končano. Kot je dejal, je treba delati na strategiji za elektrifikacijo evropskega gospodarstva in med drugim vzpostaviti integriran evropski trg z elektriko, ki bo omogočil proizvodnjo razogljičene električne energije po dostopnih cenah.

Z evropskim komisarjem za energetiko Danom Joergensenom sta se strinjala, da je več doma proizvedene električne energije iz obnovljivih virov tudi rešitev za zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv na splošno. EU namreč v povprečju še vedno uvaža za več kot 400 milijard evrov fosilnih goriv letno, kar ni dobro niti iz varnostnega niti iz ekonomskega vidika, je povedal Joergensen.

Poleg tega je treba po komisarjevih besedah diverzificirati dobave fosilnih goriv, ki jih bodo države članice še potrebovale, in zmanjšati porabo energije.

Ministri za energetiko držav članic EU so danes z veliko večino potrdili izhodišče Sveta EU za pogajanja z Evropskim parlamentom, v skladu s katerim bi bil uvoz ruskega plina prepovedan od 1. januarja 2026. Pri tem bi za obstoječe pogodbe, sklenjene pred 17. junijem letos, veljalo prehodno obdobje. Za kratkoročne pogodbe bi se to izteklo 17. junija 2026, za dolgoročne pa 1. januarja 2028. Od takrat bi torej bil uvoz plina - tako tistega po plinovodih kot tudi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) - popolnoma prepovedan.

S tem se nista strinjala zgolj slovaška ministrica Denisa Sakova in madžarski minister Peter Szijjarto, ki sta pojasnila, da predloga ne moreta podpreti, ker njuni državi nimata izhoda na morje.

"Varnosti dobave energije na Madžarsko bo s to uredbo konec," je v dopoldanski razpravi na zasedanju povedal Szijjarto in pojasnil, da preostala infrastruktura, prek katere Madžarska prejema energente, nima dovolj zmogljivosti za to.

Komisar Joergensen je na novinarski konferenci po koncu zasedanja izrazil razumevanje, da za nekatere države današnja odločitev prinaša izzive v povezavi z varnostjo dobav in cenami energije, in jim zagotovil podporo pri uvajanju prepovedi uvoza ruskega plina.

Zdaj se bo dansko predsedstvo Sveta EU o predlogu uredbe pogajalo z Evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče že sprejel. V njem se zavzema za prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije s 1. januarjem 2026. Za obstoječe kratkoročne pogodbe o plinu bi izjema veljala do 17. junija 2026, za dolgoročne pa do 1. januarja 2027.

Po navedbah Aagaarda je cilj, da bi pogajanja sklenili še pred koncem leta.

Izhodišča sveta glede na prvotni predlog Evropske komisije prinašajo tudi nekatere razbremenitve administrativnih postopkov pri uvozu plina, ki ne izvira iz Rusije, v primerjavi s postopki za ruski plin. Ob tem je predviden mehanizem predhodne odobritve - za ruski plin bi bilo dokumentacijo za to odobritev treba vložiti vsaj mesec dni pred pritokom plina, za plin od drugod pa najmanj pet dni pred pritokom. Za določene države medtem predhodna odobritev niti ne bi veljala, so v sporočilu za javnost pojasnili v Svetu EU.

Pri pošiljkah utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki vsebujejo kombinacijo ruskega in neruskega plina bi morala dokumentacija razkrivati deleža enega in drugega, uvoz pa bil dovoljen le za LNG neruskega izvora.

Nastajajoča uredba predvideva, da bodo morale članice pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo dobav plina. Svet predlaga, da ta zahteva ne bi veljala za tiste države, ki lahko dokažejo, da ruskega plina več ne kupujejo. Podobna ureditev naj bi sicer veljala na področju uvoza ruske nafte.

Svet EU v svojih izhodiščih predvideva že zahtevo po reviziji izvajanja uredbe po dveh letih od njene uveljavitve, obenem pa razjasnjuje tudi člen o začasnem umiku prepovedi uvoza ruskega plina v primerih velikih tveganj za varnost oskrbe.

T. i. splošni pristop je v razpravi na zasedanju podprla tudi Slovenija, pri čemer je namestnica slovenske stalne predstavnice pri EU Andreja Viher White poudarila pomen zagotavljanja varnosti dobav energentov in preprečevanja nenadnih skokov cen. Instrumenti, ki jih vključuje predlog uredbe, po njenih navedbah naslavljajo te cilje.

Zdaj bo lahko Svet EU začel pogajanja z Evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče sprejel pretekli četrtek. V izhodišču, ki sta ga potrdila pristojna odbora, se zavzema za prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije s 1. januarjem 2026. Za obstoječe kratkoročne pogodbe o plinu bi izjema veljala do 17. junija 2026, za dolgoročne pa do 1. januarja 2027.

Evropska komisija je spričo ruske agresije na Ukrajino že maja 2022 predstavila načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, ki je prispeval k bistvenemu zmanjšanju uvoza tovrstnih energentov iz Rusije. V začetku maja letos pa je komisija predstavila še načrt za popolno opustitev uvoza ruskih fosilnih goriv do konca leta 2027.

Plin iz Rusije je sicer pred začetkom ruske agresije predstavljal 45 odstotkov vsega plina, uvoženega v EU, letos pa 13 odstotkov.