Slovenska zdravnica o tem, kako se z izbruhom COVID-19 spopadajo na Otoku

V Združenem kraljestvu so tik pred tem, da vsem, ki imajo nekoliko povišano telesno temperaturo, manjši prehlad ali kašelj, naročijo, da ostanejo doma in se izolirajo. V državi so doslej na novi koronavirus testirali že okoli 25.000 ljudi, več kot 300 primerov so potrdili, od tega je do ponedeljka zvečer pet ljudi umrlo. Kljub temu pa britanska vlada doslej še ni izdala ukrepa prepovedi množičnih prireditev. 

Pri preprečevanju širjenja okužbe na Otoku ima vajeti v rokah stroka. Janet Djomba je slovenska zdravnica, specialistka javnega zdravja, ki je že dobro leto zaposlena v uradu londonske mestne občine Barnet, na oddelku za javno zdravje. Njene naloge zajemajo zdravje v vseh politikah, javnozdravstveno informatiko in varovanje zdravja, kamor sodita tudi obvladovanje nalezljivih bolezni in drugih izrednih stanj. Preden je prevzela področje obvladovanja nalezljivih bolezni in izrednih stanj je dva tedna preživela v območni enoti za varovanje zdravja, kjer je osvežila svoje znanje in še bolj podrobno spoznala lokalni sistem.

Pred prihodom v Veliko Britanijo je skoraj deset delala kot asistentka za javno zdravje na ljubljanski Medicinski fakulteti. Poleg tega je delala tudi na slovenskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), na področju promocije zdravja. S slovensko strokovnjakinjo, ki skrbi za javno zdravje v eni izmed občin v Londonu, v državi, kjer so doslej našteli že več kot 300 primerov okužbe z novim koronavirusom, pet okuženih pa je umrlo, smo se pogovarjali v luči aktualnega dogajanja po svetu.

Kakšna je vaša konkretna naloga pri obvladovanju izbruha koronavirusa na Otoku?

Naša naloga na oddelku je, da izvajamo ukrepe in smernice, ki jih na državni ravni izdaja angleška vladna agencija za javno zdravje – Public Health England (PHE). Smo pomemben člen v skupini za odziv na nujne razmere, ki pripravlja in izvaja ukrepe skozi celoten občinski urad in v občini. Trenutno je moja glavna naloga, da koordiniram obveščanje javnosti, potencialno bolj ranljivih skupin, zaposlenih in občinskih svetnikov. Sem v stalni navezi z oddelki, ki pokrivajo ustanove v odgovornosti občine: šole, otroški centri, socialno varstvo in negovalne ustanove.

Veliko dela je s šolami, ker so lahko vpleteni tako učitelji kot tudi otroci. Pomembno je, da so vsi sproti obveščeni o najnovejših navodilih in ukrepih. Ker se ta hitro spreminjajo, se delo nikoli ne ustavi. Zelo pestro je bilo dva tedna nazaj po koncu zimskih počitnic, ko so dan pozneje severni del Italije opredelili kot rizično območje. Številne šole v Barnetu so imele šolarje na smučanju v Italiji in nekaj dni sem v glavnem odgovarjala na zaskrbljene klice in sporočila ravnateljev. Z občinskim direktorjem za izobraževanje sva zelo tesno sodelovala, da so vse šole pravočasno dobivale vsa potrebna in aktualna navodila.

Zdravstvene službe so v pristojnosti regijskega oddelka NHS (kratica za britanski zdravstveni sistem), tako da sem v stalnem stiku tudi z NHS in tako zagotavljamo da so vse naše aktivnosti usklajene.

Trenutno se pripravljamo na “suho vajo”, kjer bomo z različnimi deležniki iz naše občine na papirju simulirali najhujši možni scenarij in tako preverili, kako pripravljeni smo v resnici. Imam veliko srečo, da ima naša predstojnica veliko izkušenj z varovanjem zdravja in obvladovanjem izbruha, tako da nam je res v veliko pomoč.

Je koronavirus prvi večji javnozdravstveni izziv, s katerim ste se soočili pri svojem delu v Londonu? S čim ste se, denimo, ukvarjali pred izbruhom epidemije?

Ja, izbruh COVID-19 je prvi resni izziv, odkar sem tukaj. Do sredine januarja je bilo moje delo relativno mirno. Analitični del moje ekipe s podatki in analizami pomaga sodelavcem v oddelku pri njihovem delu. Z drugim delom ekipe za zdravje v vseh politikah sodelujemo z ostalimi oddelki v uradu in skrbimo, da je zdravstveni vidik upoštevan v občinskih načrtih in strategijah.

Ravno kakšen teden preden je koronavirus postal dnevna tema, smo zagnali zelo pomemben in obširen projekt "SUGAR SMART Barnet", kjer si prizadevamo za zmanjšanje uživanje sladkorja, predvsem pri otrocih. Moje delo na področju varovanja zdravja načeloma zajema nadzor nad obveznim cepljenjem pri otrocih in cepljenjem proti sezonski gripi. Za to področje imam predvidenih najmanj delovnih ur in nobene ekipe. No, trenutno je to moja polna zaposlitev! Trenutno moja ekipa precej samostojno pokriva preostalo delo, tako da se lahko posvečam izbruhu. Pri tem mi zdaj poleg predstojnice pomaga še sodelavka iz oddelka, saj je dela postalo preveč.

Prvi sestanek skupine za odziv na nujne razmere smo imeli 24. januarja, ko smo začeli spremljati dogajanje po svetu. Približno takrat je tudi PHE vzpostavil spletno stran za obveščanje javnosti. Hitro smo tudi mi začeli obveščati šole, negovalne ustanove, javnost in podobno. Pri tem smo sprva upoštevali usmeritve našega regijskega oddelka za varovanje zdravja, vendar je PHE aktivnosti okoli izbruha hitro centraliziral, tako da zdaj sledimo in posredujemo navodila, kot jih objavi PHE.

Kako poteka spremljanje epidemije na Otoku ta hip?

V Združenem kraljestvu je vlada že kmalu izdala odlok, da se izolacija lahko izvede s prisilo, če jo posameznik, ki mu je bila odrejena, zavrača. Vlada je prejšnji teden objavila akcijski načrt s seznamom vladnih ukrepov v primeru širjenja pandemije v državi. Glavni namen akcijskega načrta je možnost hitre implementacije ukrepov, če bo to potrebno.

Možni ukrepi zajemajo zaprtje šol, vpoklic upokojenih zdravnikov in medicinskih sester, prepoved masovnih dogodkov, omejitve gibanja, pomoč vojske in policije pri vzdrževanju reda in miru in podobno. Pri tem se poudarja, da se bodo ukrepi izvedli samo, če bo nujno potrebno in ne bo druge možnosti. Zaenkrat smo še vedno v stanju “containment” (zadrževanja), kar pomeni da se širjenje izbruha še lahko obvladuje z izolacijo okuženih ter njihovih tesnih stikov. Zaradi pojava primerov znotraj države brez povezave s potovanjem v rizične države pa kmalu pričakujemo uradno najavo stanja “delay” (odlaganja), kjer bo glavni cilj preprečevanje širjenja znotraj skupnosti. To pomeni, da lahko stopijo v veljavo ukrepi iz akcijskega načrta. Trenutno je še vedno “business as usual” (delo, kot ponavadi), kar pomeni, da se zapiranje šol ali podjetij odsvetuje in množični dogodki še niso uradno prepovedani, ampak nekateri to naredijo na lastno pest in odgovornost.

Kolikor opažam, se zelo obrestuje izčrpno in dosledno obveščanje javnosti že od samega začetka. PHE je vzpostavila spletno stran z vsemi relevantnimi podatki že proti koncu januarja, veliko pred prvim primerom v Združenem kraljestvu. Stran se osvežuje dnevno, vsak dan ob 14. uri.

Glavni vladni zdravstveni svetovalec (angleško: chief medical officer) vsak dan objavi število novih primerov in morebitne nove ugotovitve. Ob začetku izbruha v Združenem kraljestvu je prek telekonference o novostih obvestil vse direktorje javnega zdravja v državi.

Kakšna pa je trenutna organizacija obvladovanja izbruha?

Agencija za javno zdravje PHE, ministrstvo za zdravje in NHS (britanski javni zdravstveni sistem) so odgovorni za ukrepe na državni ravni. PHE ima največjo javnozdravstveno vlogo, izdaja smernice in navodila, izvaja monitoring, obravnava in sledi primerom okužb, izvaja sledenje stikov in podobno. NHS izvaja klinični del: triaža, testiranje sumljivih primerov, obravnava obolelih.

Trenutno samo pet bolnišnic v Angliji obravnava bolnike s COVID-19, ampak večje število bolnišnic je v pripravljenosti. Vse skupaj pa je v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Minister za zdravje, glavni vladni zdravstveni svetovalec (CMO) in ostali najvišji odgovorni imajo tudi pomembno PR vlogo. Dnevno se pojavljajo v oddajah državnih TV postaj, kjer delijo vse novosti s prebivalstvom. V zadnjem tednu se javno opredeljuje tudi premier Boris Johnson.

Potrebno je poudariti, da je tukaj celotni javni sektor, vključno z zdravstvom in javnim zdravjem, načeloma v odgovornosti regij oziroma občin. Tudi, če je obvladovanje izbruha koordinirano na državni ravni, je podpora na lokalni ravni naloga občin. Od svinjske gripe pred nekaj leti je obveza občin da imajo lokalni načrt za odziv na pandemsko gripo. Ta je v pristojnosti občinskih odborov za izredne razmere (Borough resilience forum), ki ga sestavljajo različni deležniki – vključno z oddelkom za javno zdravje. Odbor se sestaja enkrat na četrtletje, kjer se poleg ostalih tveganj ocenjuje tveganje za pojav pandemske gripe in pripravljenost občine za tak primer.

Zakaj to omenjam? Ker se izbruh COVID-19 obnaša podobno kot izbruh pandemske gripe, smo pred nekaj tedni od britanskega ministrstva za zdravje dobili navodilo, da sledimo lokalnemu načrtu za odziv na pandemsko gripo. Naš načrt smo posodobili ravno konec lanskega leta in po novem letu sem začela načrtovati vajo za pandemsko gripo (pandemic flu exercise). Naše načrte je nato prekrižal COVID-19, vendar bomo po priporočilu PHE vseeno izvedli ad-hoc vajo, prilagojeno za COVID-19, kot sem že omenila. Glavni namen vaje je potrditi, da imamo ustrezen načrt in da vsi deležniki poznajo svoje naloge, ker imamo (vsaj do zdaj) razmere relativno dobro pod nadzorom. Res se nam obrestuje vse delo, ki smo ga že zgodaj vložili v obveščanje javnosti in ključnih deležnikov.

PHE in NHS izvajata obširno nacionalno kampanjo, v kateri se spodbujata umivanje rok ter higiena kašljanja in kihanja – "catch it, bin it, kill it" (v prevodu: "ujemi, odvrži, uniči").

Pa na splošno, imajo Britanci dovolj informacij? Vam javnost zaupa, ali se morda skuša dogajanje politizirati?

Sama kot odgovorni specialist za varovanje zdravja na ravni občine dobivam obvestila iz različnih virov, zato lahko trdim da je javnost zelo hitro in dobro obveščena o dogajanju. Spremljanje novic na BBC predstavlja začetek in konec vsakega dneva, že dober mesec in pol.

Politizacija izbruha je prisotna v smislu, da se izpostavlja kadrovsko in finančno podhranjenost NHS in s tem nezmožnost ustreznega odziva na izbruh. S tem namigujejo na brexitovske obljube, da bo NHS dobil več denarja, to pa se zaenkrat še ni zgodilo. Sicer večjih političnih trenj okoli izbruha ne zaznavam, vsaj ne v takih razsežnostih kot vidim v nekaterih državah, kar je velika prednost. Javnost načeloma zaupa stroki in vladi, z nekaterimi izjemami, seveda. Govorim pa samo za področje Londona, kakšno je stanje drugod, težko ocenim.

V zadnjih dneh se zdi, da se po Evropi (in svetu) le še stopnjuje zaskrbljenost zaradi virusa. Oblikovali pa sta se nekako dve skrajnosti – na eni strani je nekatere resnično strah in si ustvarjajo zaloge hrane, razkužil, zaščitnih mask, odpovedujejo potovanja, prireditve in podobno. Na drugi strani pa so takšni, ki se iz virusa norčujejo in ne upoštevajo niti osnovni navodil. Kako je na Otoku?

Navodila za umivanje rok se jemljejo resno in se ne omalovažujejo. Redno sicer videvam ljudi z maskami, ki pa se jih ne svetuje. Res pa je, da se je v zadnjih dneh, po objavi vladnega akcijskega načrta, zaskrbljenost ljudi povečala. Prej ni bilo opaziti sprememb v vsakdanjem življenju. Zdaj pa se ljudje osredotočajo na najhujši možni scenarij in ukrepe, kljub poudarjanju da so to predvidevanja, za katera ne vemo, v kolikšni meri se bodo uresničila, in da ni razloga za paniko.

Tudi o "hrčkanju" že poročajo. Da so zamude pri dobavi razkužil in mask za zdravstvene ustanove, je nekako razumljivo. Razkužila za roke se v trgovinah skoraj ne dobi več, ponekod poročajo tudi o praznih policah s trajnimi živili. To sem težko verjela, dokler nisem čez vikend šla v večji supermarket po tedenski nakup, in našla povsem prazno polico, kjer je bil toaletni papir! Tudi police s čistili so bile na pol prazne.

V družbenem dogajanju trenutno še ni večjih sprememb, ampak ljudje več razmišljajo o tem. Sama v center Londona ne hodim pogosto, ampak v zadnjih dneh nisem videla razlike. Ker plešem tango, me osebno najbolj skrbi, da bodo začeli odpovedovati milonge – družabne plesne večere. V zadnjih dneh so okoli tega na družbenih omrežjih potekale burne debate, plesalci so razdeljeni v dva tabora. V soboto sem šla plesat in število plesalcev je bilo nespremenjeno. Ampak vsi si prej in vmes umivajo/umivamo roke! Upam, da bomo lahko v plesu uživali še nekaj časa.

V Združenem kraljestvu so do danes testirali že okoli 25.000 ljudi. Kako potekajo testiranja? Obstajajo za to posebni prostori?

Tukaj se testiranja izvajajo v sklopu bolnišnic, v posebej urejenih prostorih (kontejnerjih ali drive-in postajah) zunaj same bolnišnice. Seznama lokacij načeloma ni, ker se ne želi spodbujati ljudi, da prihajajo samoiniciativno. Pred nekaj dnevi sem bila na sestanku z regijskimi bolnišnicami, kjer so povedali, da niso zabeležili nobenega primera, kjer bi se potencialni bolnik v bolnišnici pojavil brez predhodnega klica. To pomeni, da ljudje navodila upoštevajo.

Samega odvzema brisa ne izvajajo zdravniki, ampak ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje.

Navodilo za javnost je, da posameznik, ki meni, da bi bil lahko okužen, pokliče na številko 111 (podobno kot slovenski 112). Operater na osnovi anamneze potovanj ali stikov z okuženimi lahko odredi izolacijo na domu. Če posameznik že ima simptome, 111 posreduje njegove podatke regijskemu oddelku PHE za nalezljive bolezni, ki kontaktira posameznika za podrobnejšo anamnezo. Bolnika se napoti na najbližjo lokacijo za testiranje in klinični pregled.

Če posameznik nima simptomov, ampak ima indikacijo za izolacijo, ga NHS kontaktira dnevno. Če se pojavijo simptomi, se ga napoti na testiranje. Pacienti na rezultate testiranja čakajo doma, saj to lahko traja 2–3 dni. V naslednji stopnji, ko bo zbolelih veliko več, se bo testiralo samo še bolnike s hujšo obliko bolezni.

Kako pri vas poteka zdravljenje bolnikov s COVID-19?

Takoj, ko je bil primer potrjen, so doslej bolnike sprejeli v eno od petih bolnišnic, PHE pa je pričel s sledenjem stikov. Z naraščanjem števila primerov se bo v bolnišnici zdravilo samo težje primere, bolniki z lažjo obliko bodo lahko ostali doma.

PHE o primeru prav tako obvesti občino – direktorja javnega zdravja in specialista javnega zdravja, ki pokriva nalezljive bolezni. V naši občini sem to jaz. Zaenkrat imamo štiri primere. Pri prvih dveh primerih smo v roku nekaj ur imeli konferenčni klic, kjer nas je PHE obvestil o podrobnostih primerov in pojasnil nadaljnji potek. Vse javnozdravstvene ukrepe vodi in izvaja regijski oddelek PHE. Zame je to zelo pomirjajoče, saj je ravno to najbolj zahtevno delo.

London je večmilijonsko mesto in težko si je predstavljati, kako hitro se lahko nek virus razširi med populacijo. Katere so “krizne točke”, preko katerih bi se lahko epidemija hitro razširila in kako to skušate preprečevati?

Predvsem se omenja javni prevoz, kjer se samo na podzemni dnevno izmenja na tisoče ljudi. Ukinitev javnega prevoza v milijonskem mestu je praktično nemogoča, prav tako namestitev razkužil za roke, kot nekateri zahtevajo. Zaenkrat tako edini ukrepi ostajajo izogibanje tesnemu stiku z ljudmi, higiena kašljanja in kihanja ter dosledno umivanje ali razkuževanje rok takoj po uporabi javnega prevoza.

Kar se tiče odpovedi prireditev ali zaprtja športnih dogodkov za javnost, mi je najbolj všeč komentar enega od pristojnih: "Možnost okužbe je večja pri spremljanju tekme v nabito polnem pubu kot na stadionu." Zaprtje šol se zaenkrat odsvetuje, prav tako spodbujanje dela od doma. Pri nas v občini se na ta ukrep sicer pripravljamo, ampak mora IT oddelek najprej zagotoviti zmogljivost strežnikov, da bi lahko večina od skupno 2000 zaposlenih delala od doma.

Najbrž obstaja več scenarijev glede na potek epidemije – nam jih lahko na kratko razkrijete? Kakšni bodo ukrepi ob najbolj črnem scenariju in kdaj se bodo ti začeli izvajati – pri kakšnem številu obolelih?

Najbolj črni scenarij predvideva, da v Združenem kraljestvu zboli do 80 odstotkov populacije in do 20 odstotkov delovne populacije. Upamo, da se to ne bo zgodilo. V najhujšem primeru se bodo zaprle šole in ostale javne ustanove, ne bo javnih prireditev, ves sistem se bo osredotočil na obravnavo zbolelih. V bolnišnicah bodo zdravili samo težje primere.  

Vse organizacije in podjetja imajo načrte za kontinuiteto poslovanja – ti bodo stopili v veljavo, če se bo število obolelih povečevalo do mere, da je ogroženo poslovanje.

Katero prakso iz britanskega zdravstvenega sistema bi lahko prenesli v Slovenijo?

Zelo dobro in koristno se mi zdi sodelovanje politike in stroke. Zdi se mi, da je vladi čisto prav, da imata vajeti v rokah PHE in NHS, in zato daje vso podporo, ki jo stroka potrebuje. V operativem smislu vidim prednost, da tukaj veliko aktivnosti izvajajo medicinske sestre – recimo pregled, ocena in odvzem brisov, kar pripomore k razbremenitvi zdravnikov. Obveščanje javnosti je pri nas zelo dobro. Težko rečem, kaj gre narobe v Sloveniji, da je odziv javnosti tako negativen. Nisem imela časa slediti dogajanju, zato težko komentiram.   

Ali obstajajo kakšne ocene, koliko časa bo epidemija še trajala? Smo trenutno na vrhuncu, ali pa nas ta še čaka?

Naši strokovnjaki računajo, da bomo imeli polovico vseh primerov v roku naslednjih treh tednov, večino (95 odstotkov) pa v roku devetih tednov. Kako bo v resnici, ne vemo. Strokovnjaki upajo, da bomo vrh epidemije lahko pomaknili čim dlje v toplejši letni čas, ko so razmere za širjenje virusa slabše. Vsekakor pa to pomeni, da nas vrhunec še čaka. 

Kako blizu smo cepivu in ustreznim zdravilom?

Delo na cepivu poteka na različnih koncih sveta. Britanski premier Boris Johnson je napovedal dodatna sredstva za raziskovanje in razvoj cepiva. Vendar pa tudi po najbolj optimističnih napovedih cepiva ne bo vsaj še eno leto.