Predstavniki na pogovorih med Rusijo in Ukrajino ob posredovanju ZDA so sporočili, da sta se strani dogovorili o obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov, piše AP News.
"Eden od pozitivnih rezultatov je dogovor o največji humanitarni izmenjavi ujetnikov doslej. Natančno število bomo dokončno določili jutri," je po koncu dvodnevnih pogovorov v Abu Dabiju dejal Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Načrtovano izmenjavo sta potrdila tudi vodja ruske delegacije Vladimir Medinski in vodja ukrajinske delegacije Rustem Umerov.
Že na začetku pogovorov je Ukrajina izrazila željo, da Rusija konča vojno, preden se začnejo pogovori o širših varnostnih vprašanjih.
"Tu se naša stališča razhajajo. Mi pravimo, da se moramo o prihodnji varnostni arhitekturi pogovarjati šele po koncu sovražnosti in ko bodo za Ukrajino vzpostavljena varnostna jamstva ... Rusi pa zagovarjajo nasprotno stališče," je dejal vir blizu ukrajinski delegaciji za Guardian.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se je pogovorov dotaknil le površno. "Putin je začel to vojno v prepričanju, da lahko Ukrajino zlomi v zgolj nekaj dneh ali tednih. Toda zdaj smo že v petem letu obsežne vojne. Rusi morajo sedeti nasproti našim predstavnikom, prisluhniti Ukrajini in se z nami kot enakovrednimi sogovorniki pogovarjati o tem, kaj sledi. Želeli so odločati o prihodnosti Ukrajine brez nas, brez ukrajinskega ljudstva, vendar jim to ni uspelo," je dejal med obiskom na Danskem.
Največja ovira ruske zahteve
Obe strani sta na pogovore poslali delegaciji na visoki ravni, vendar se jih ne udeležujeta ne Vladimir Putin ne Volodimir Zelenski. Ukrajina in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta prvi dan pogovorov označila za "konstruktiven", čeprav pogovori niso prinesli nobenega preboja.
Največjo oviro še naprej predstavljajo obsežne ruske zahteve, zlasti vztrajanje Moskve, da se Ukrajina umakne s celotnega območja Donbasa, vključno z deli, ki so še vedno pod nadzorom Kijeva, piše Guardian.
V Evropi se krepijo tudi bojazni, da bi Washington in Moskva lahko dosegla širši dogovor, po katerem bi Nato zmanjšal svojo vojaško navzočnost v vzhodni Evropi. Zaveznice bi tako lahko postale bolj izpostavljene ruskemu pritisku v času zgodovinsko velikih napetosti med Rusijo in Zahodom.
V prizadevanjih, da bi vplivali na smer pogovorov, so evropski voditelji v Abu Dabi poslali več odposlancev, čeprav naj ti ne bi neposredno sodelovali v pogajanjih.
