Pogovori s Putinom da ali ne? Evropa išče skupno stališče

Alexander Stubb in Jonas Gahr Støre sta se z Vladimirjem Putinom po telefonu pogovarjala v torek, pogovor pa je trajal približno 90 minut. Šlo je za redek neposreden stik ruskega predsednika z visokima predstavnikoma držav, ki podpirata Ukrajino. Voditelja sta poudarila, da sta se z ruskim predsednikom pogovarjala tudi v imenu Ukrajine in da so bile zaveznice o pobudi vnaprej obveščene.

Toda njuni sosedi niso bili prepričani. Danska premierka Mette Frederiksen je izrazila velik skepticizem do samostojne pobude Finske in Norveške ter opozorila, da Kopenhagen o pogovoru ni bil predhodno obveščen, poroča The Guardian. "Iskreno ne vem, kaj mislijo, da lahko s tem dosežejo," je dodala.

Tudi švedski premier Ulf Kristersson je kritiziral odločitev in poudaril, da o njej ni bil seznanjen vnaprej.

Analitiki opozarjajo na nejasnosti glede dejanskega namena telefonskega pogovora s Putinom. Čeprav naj bi bil sprva namenjen govoru o Ukrajini, je Støre pozneje kot razlog za stik navedel tudi upravljanje skupnih ribjih staležev v Barentsovem morju in zagotavljanje varnosti ob skupni meji z Rusijo. Stubb pa je dejal, da so želeli preprečiti morebitne nesporazume med Rusijo in njenimi nordijskimi sosedami. "Stubb in Støre očitno ne znata jasno pojasniti, ali je bil pogovor namenjen Ukrajini ali tudi reševanju njunih lastnih varnostnih vprašanj," je za The Guardian ocenil nekdanji finski diplomat Joel Linnainmäki. "Če je vse skupaj videti zmedeno, potem verjetno tudi je."

Dogodek je razkril razlike med evropskimi državami glede pristopa do Rusije. Medtem ko se voditelji načeloma strinjajo, da je treba vzpostaviti komunikacijo s Putinom, nimajo enotnega stališča o tem, kdo naj jo vodi in pod kakšnimi pogoji.

Evropski voditelji se o možnosti imenovanja posebnega predstavnika, ki bi se neposredno pogajal z Moskvo o končanju vojne v Ukrajini, pogovarjajo že od poletja, vendar konkretnega dogovora še niso dosegli. Razprava je postala še bolj pereča zaradi približevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa Moskvi in pričakovanega novega kroga mirovnih pogovorov v Abu Dabiju prihodnji mesec. Evropske države se bojijo, da bi bile izključene iz pogajanj, ki bodo pomembno vplivala na prihodnjo varnost evropske celine.

Neposredni stiki z Moskvo se v Evropi postopoma znova vzpostavljajo. Letos so se z ruskimi predstavniki pogovarjali britanski, francoski in nemški diplomati, v Moskvo je odpotoval tudi višji diplomatski svetovalec francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Svoje diplomatske stike s Kremljem je nadaljeval tudi kabinet predsednika Evropskega sveta Antónia Coste.

To je precejšna sprememba v primerjavi z obdobjem po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, ko se je večina evropskih voditeljev neposrednim stikom s Putinom izogibala.

Mnenja o ponovnem odprtju komunikacijskih kanalov pa ostajajo različna. Francija že dlje časa zagovarja ohranjanje dialoga z ruskim predsednikom, medtem ko sta Nemčija in Velika Britanija previdnejši. Baltske države in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas opozarjajo, da bi lahko obnovljeni pogovori z Moskvo zmanjšali pritisk na Rusijo, ne da bi ta v zameno ponudila kakršne koli koncesije.

Za zdaj tudi ni jasno, kdo bi lahko govoril v imenu vseh 27 članic EU. Teoretično bi to nalogo lahko prevzela Kallas, vendar za pogajanja v imenu celotne EU potrebuje predhodno soglasje držav članic. Poleg tega jo zaradi njenega izrazito kritičnega odnosa do Kremlja Moskva vidi kot neprimernega sogovornika.

Nizozemski evropski poslanec Reinier van Lanschot je zato pozval evropske voditelje, naj skličejo vrh in se dogovorijo o imenovanju enotnega predstavnika za pogovore s Putinom. Ob tem je poudaril, da mora Evropa nastopati enotno, Ukrajina pa mora biti ves čas vključena v pogajanja. Priznal je tudi, da bi bilo dogovor težko doseči, saj bi lahko že ena sama članica z vetom preprečila imenovanje.

Ob vprašanju, kdo naj govori s Putinom, ostaja odprto tudi vprašanje, ali je neposredni dialog z njim sploh lahko uspešen. Analitiki za The Guardian opozarjajo, da bi lahko Kremelj ponovno zanimanje Evrope za pogovore razumel kot znak, da sta Ukrajina in njene zaveznice v bolj obupnem položaju.

Tudi vsebina torkovega pogovora ni nakazala spremembe Putinovih zahtev glede končanja vojne. Po poročanju časnika Financial Times je ruski predsednik del pogovora namenil razlagi srednjeveške slovanske zgodovine ter ponavljal zgodovinske argumente, s katerimi že dlje časa postavlja pod vprašaj pravico Ukrajine do obstoja kot samostojne države.

Po oceni analitikov bi lahko Moskva sicer iskala nove diplomatske možnosti tudi zaradi nepredvidljivosti Trumpove politike. Toda pripravljenost ruskega predsednika, da sprejme telefonski klic evropskih voditeljev, še ne pomeni, da je pripravljen na kompromis.

"To ne pomeni, da se premikamo proti prekinitvi ognja, kaj šele k miru, saj je jasno, da je Putinov načrt A vojaški poraz Ukrajine," je opozoril Arkady Moshes s Finskega inštituta za mednarodne odnose.