'Pohod proti visokim življenjskim stroškom'

Shod so poimenovali 'Pohod proti visokim življenjskim stroškom in podnebni nedejavnosti', pričakuje pa se na tisoče protestnikov, ki si poleg zvišanja plač prizadevajo še za naložbe proti podnebni krizi. Organizatorji zahtevajo tudi zamrznitev cen energije, osnovnih dobrin in najemnin ter nasprotujejo predlagani pokojninski reformi.

Nedeljski protestni pohod po Parizu je pozvala stranka France Unbowed, podpirajo pa jo njeni koalicijski zavezniki: Zeleni, socialisti in komunisti. Nedavno imenovana dobitnica Nobelove nagrade za književnost Annie Ernaux in drugih 60 osebnosti iz umetnosti in javnega življenja so prejšnji teden v skupnem pismu pozvali ljudi, naj se pridružijo pohodu.

Glavni cilj je pritegniti pozornost na stisko delavcev, ki se spopadajo z višjimi stroški – francoska inflacija je okoli šestodstotna – in obsoditi neukrepanje glede podnebnih sprememb. Pričakujejo okoli 30.000 ljudi, težavo pa predstavljajo anarhistične skupine, ki se na francoskih protestih redno spopadajo z varnostnimi silami.

"Vidite lahko, da se to gibanje začenja širiti," je povedala vodja levičarske stranke France Unbowed Mathilde Panot. "Vozniki tovornjakov so napovedali zaustavitev v torek, pridružujejo pa se jim številni drugi sektorji."

Več francoskih sindikatov, vendar ne vsi, je napovedalo nacionalni dan stavke, ki naj bi vplival na cestni promet, vlake in javni sektor. Francoski energetski velikan TotalEnergies je prejšnji petek sporočil, da je dosegel plačilni dogovor z dvema največjima sindikatoma, ki zastopata zaposlene v njegovih štirih rafinerijah, kar je povečalo upanje, da se bo zastoj končal.

Toda levičarski sindikat CGT tega ni hotel sprejeti, njegovi člani pa še naprej vzdržujejo kolone. Minister za proračun Gabriel Attal je nadaljevanje stavke označil za nesprejemljivo. Sindikat tvega nejevoljo v državi, kjer se tri četrtine delavcev pri svojem delu zanašajo na osebna vozila, pri čemer javnomnenjska podpora stavki znaša le 37 odstotkov v anketi BVA, objavljeni v petek.

"Seveda obstaja pravica do stavke, a na neki točki mora biti država sposobna delati," je povedal francoskim medijem.

Osebje v dveh drugih rafinerijah, ki sta v lasti ameriške skupine Esso-ExxonMobil, se je vrnilo na delo konec prejšnjega tedna, vendar bodo tam potrebovali dva do tri tedne, da se stanje normalizira, so sporočili iz družbe.

Približno tretjina bencinskih črpalk po državi ima težave z oskrbo, zlasti tiste v okolici Pariza in na severu, kar pomeni, da vozniki pogosto čakajo več ur, da natočijo gorivo. Mnoga podjetja so prekinila ali vsaj omejila potovanja in dostave, s težavami pa se soočajo tudi rešilci.

Prejšnji teden se je vlada sklicevala na izredna pooblastila, da bi prisilila nekatere stavkajoče delavce v skladiščih goriva, da se vrnejo na svoja delovna mesta in sprostijo zaloge goriva, ki so obtičale v blokiranih objektih. To je razjezilo CGT, ki je dejal, da je ta poteza dokaz diktature francoskega predsednika Emmanuela Macrona.