Politična samozavest ameriške košarke

Preden se je najboljša košarkarska liga na svetu po marčevski prekinitvi znova zbrala v izoliranem okolju Disneyjevega zabavišča in športnega središča, so se igralci spraševali, ali ne bo igranje zasenčilo protestov za bolj enakopravno in pravično družbo, predvsem za nebele Američane. Tisti, ki so sami sodelovali v uporu, ki sta ga sprožila policijska uboja Georgea Floyda in Breonne Taylor, so menili, da bo umik v strogo izolirano okolje Orlanda utišal njihov glas. Komisar lige Adam Silver je spoznal, da politične ozaveščenosti vrhunskih športnikov ne more več ločevati od športa, zato je oblikoval salomonsko rešitev, ki je igralce prepričala, da je smiselno nadaljevati sezono, ne da bi se odrekli svojemu boju. Na igrišča so nalepili napis "Življenja temnopoltih so pomembna", igralci so lahko na majice dodali svoja sporočila (iz prej odobrenega nabora) in na tiskovnih konferencah izražali svoja mnenja. Večina lastnikov klubov so beli bogataši, med katerimi so mnogi republikanci, zato so nekateri med njimi godrnjali, toda Silver jih je prepričal, da je v ligi s pretežno temnopoltimi igralci  te treba podpreti, če ne želijo upora.

Hladen odnos do Trumpa

Raptorsi iz Toronta so v Orlando prispeli z avtobusoma, prelepljenima s sporočilom o pomenu življenj temnopoltih. Pot z letališča jih je vodila skozi premožne četrti s skrbno pristriženimi tratami in napisi v podporo Donaldu Trumpu, ki je gibanje BLM – Black Lives Matter označil za simbol sovraštva. "Gledal sem skozi okno in obšlo me je: oh, drek, verjetno ne bodo navdušeni nad avtobusom. Mislil sem, da je bila to velika gesta kluba," se Fred VanVleet, odlični branilec Raptorsov, spominja soočenja dveh Amerik. Po njegovih besedah je bilo zanj še pomembnejše, da tekmovanje in zabavo na igrišču uravnotežijo s ponavljanjem sporočila o rasni enakosti. Pred prvo tekmo nadaljevanja se je to spontano sprevrglo v skupno klečanje obeh moštev med himno v znak, da so enotni v sporočilu Američanom. Toda vsi niso bili navdušeni. "Liga je postala preveč politična," se je pritoževala krepka tretjina anketirancev ankete, ki jo je izvedla organizacija Harris. To naj bi potrjevali tudi podatki o precej nižji gledanosti letošnje končnice, ki pa jo je težko primerjati s prejšnjimi, saj ima poleti televizija na splošno precej manj gledalcev, prekinitve sezon pa so vedno prinesle upade gledanosti v vseh športih.

Brez dvoma pa je politično sporočilo del Američanov, predvsem tistih, ki niso pretirani športni privrženci, odvrnil od zaslonov. Ob tem se je hitro pojavila razprava o kuri in jajcu, saj med Trumpom in košarko nikoli ni bilo prave ljubezni. Predsednik namreč ni prebolel, da so Golden State Warriorsi leta 2017 zavrnili povabilo iz Bele hiše. James, največji zvezdnik športa, ga je ozmerjal za "ničeta". Tudi najvidnejši trenerji, na primer Steve Kerr, Greg Popovich in Doc Rivers, pa tudi Rick Carlisle iz Dallasa Luke Dončića, niso pretirano skrivali, kaj si mislijo o 45. stanovalcu Bele hiše. Ali pa Mark Cuban, karizmatični lastnik Mavericksov, katerega kolegi sicer večinoma ne delijo njegovega mnenja. Ko je NBA javno podprla BLM in organizacije, ki temnopolte volivce spodbujajo k volitvam, se je sprožil plaz, saj so to v Trumpovi kampanji razumeli kot podporo volilnemu tekmecu. Predsednik države je nekajkrat neposredno napadel NBA, pobudo so prevzeli tudi politični aparatčiki v republikanski stranki. Trumpenproletariat, kot pravijo njegovi najzvestejši bazi volivcev, je pripravljen verjeti, da je koronavirus politična zarota ali le malo hujši prehlad, ter demonstrativno ne nosi mask, zato je bilo novo stališče do košarke le mala malica.

NBA je bila najbolj politično polarizirana liga še pred izbruhom trumpovstva. Aktivno ji sledi le dobra tretjina republikancev in skoraj polovica demokratov. V vse globlji razpoki med konservativci in liberalci, med domorodčevsko in navzven usmerjeno Ameriko, je košarka pristala na liberalnem in globalnem polu. "NBA je našla ravnotežje med prevzemanjem naprednih politik, hiphopa in kritičnih razprav o rasizmu, ne da bi zaradi tega pregnala pretežni del bele Amerike," ugotavlja David Leonard, profesor etničnih študij na univerzi Washington State. Po njegovih besedah so hkrati spoznali, da se del države zaradi tega nikoli ne bo ogrel za ligo, zato so se raje usmerili v tujino, kot pa da bi se dobrikali rdeči Ameriki na konservativnem podeželju. Mednarodna usmerjenost je prinesla tudi neprijetne trenutke, na primer vrsto opravičil po lanskih jedkih napadih Pekinga na nekdanjega prvega moža Rocketsov iz Houstona Daryla Moreyja, ker je podprl proteste v Hongkongu. Kritiki so vrhu NBA upravičeno očitali, da je sklonil glavo v strahu za dobičke z Daljnega vzhoda. Trump pa je kljub svojemu toplo-hladnemu odnosu s kitajskim predsednikom to razpihnil v manjši politični škandal.

Na ramenih velikanov

Zvezdniki NBA so že desetletja na čelu boja z boljšo družbo: Bill Russel je v 50-ih in 60-ih goreče podpiral gibanje za državljanske pravice, Kareem Abdul-Jabbar je bil s svojo muslimansko vero v 60-ih in 70-ih ikona Črnih panterjev in ozaveščenosti temnopoltih, oba pa sta utirala pot sedanji generaciji. NBA načrtno gradi svojo podobo na najboljših igralcih in ne na klubih, njen logotip je stilizirana podoba Jerryja Westa. Kralj James je večja blagovna znamka kot Kingsi iz Sacramenta; na Instagramu mu sledi 38 milijonov, na Twitterju 42 milijonov. Poleg tega ima liga izjemno močan sindikat igralcev, ki ga vodijo največji zvezdniki, svojo pogajalsko moč pa so na jezo lastnikov prelili v 53-odstotni delež prihodkov. To pomeni, da so košarkarji NBA s povprečno plačo 7 milijonov dolarjev (okoli 6 milijonov evrov) najbolje plačani sindikalisti na svetu. Njihove pogodbe in izplačila so zagotovljena, kar še krepi njihovo samozavest, da jasno in glasno izražajo svoja stališča.

V ligi, v kateri je velika večina igralcev (in zvezdnikov) temnopoltih, so leta 2014 dosegli, da je moral lastnik Clippersov iz Los Angelesa, Donald Sterling, prodati moštvo, ko so v javnost prišle njegove rasistične opazke. Temnopoltih je tudi večina igralcev ameriškega nogometa, toda v njem lastniki klubov vladajo z železno pestjo, blagovne znamke so klubi in ne igralci, ki jih povezuje šibek sindikat, njihova plačila so precej nižja, pogodbe pa je mogoče zlahka prekiniti. In temnopolti igralci so si zapomnili lekcijo, ko je vrh lige v soglasju z lastniki izgnal Colina Kaepernicka, podajalca, ki je začel s protestnim klečanjem med izvajanjem himne. Toda spremembe v družbi so tako močne, da se jim tudi ameriški nogomet ne more upirati. Celo NASCAR, avtomobilsko drvenje v krogih za najbolj zadrte bele ameriške podeželane, ki ob hrupu motorjev kurijo žare in odpirajo piva, je letos prepovedal zastave konfederacije kot znak ameriškega rasizma.

Ko je konec avgusta policist v Kenoshi ustrelil še enega temnopoltega Američana, so ameriške športne lige po zgledu NBA spontano za dan ali dva prekinile tekmovanja. Takrat sta prva zvezdnika, James in Kawhi Leonard, hotela, da igralci v znak protesta zapustijo Orlando, a jih je prvi temnopolti predsednik ZDA Barack Obama pomagal prepričati, da so jezo prelili v nove pobude za pravičnejšo družbo. Med drugim so lastniki dvajsetih klubov pristali, da bodo športne arene postale volišča za novembrske volitve. "Ponosen sem na prijatelja ... ker je presegel javna pričakovanja kot izjemen vodja tako na igrišču kot v javnosti z bojem za šolanje, družbeno pravičnost in našo demokracijo," je Jamesu nato čestital po četrtem naslovu prvaka. Morda najboljši košarkar vseh časov ni "molčal in preigraval", kot so dolgo ukazovali športnikom, ampak svojo zvezdniško moč preliva tudi v boj za pravičnejšo družbo. Obama, velik ljubitelj košarke, je v knjigi Sanje mojega očeta zapisal: "Na igrišču za košarko sem dobil najboljše bele prijatelje, tam temna polt ni mogla biti ovira."