Operativno poveljstvo poljskih oboroženih sil je popoldne na omrežju X sporočilo, da so zaradi obsežnega napada Ruske federacije na ozemlje Ukrajine, izvedenega z uporabo velikega števila brezpilotnih letalnikov, začeli z uporabo vojaškega letalstva v njihovem zračnem prostoru.
"V skladu z veljavnimi postopki je operativni poveljnik RSZ aktiviral potrebne sile in sredstva, ki so mu na voljo. V pripravljenosti in delovanju so dežurna lovska letala ter helikopterji, kopenski sistemi zračne obrambe in radarskega izvidovanja pa so dosegli višjo stopnjo pripravljenosti," so zapisali.
Kot so pojasnili, so ti ukrepi preventivne narave in so usmerjeni v zagotavljanje varnosti ter zaščite zračnega prostora, zlasti na območjih, ki mejijo na ogrožena območja. "Operativno poveljstvo RSZ trenutno situacijo nenehno spremlja, sile pa ostajajo pripravljene na takojšen odziv," so objavili na omrežju X.
Vojaške letalske operacije zaključili
Vojaške letalske operacije so se končale, pa je pozneje sporočila poljska vojska in dodala, da ni bila zabeležena nobena kršitev zračnega prostora članice Nata.
"Aktivirani sistemi zračne obrambe in radarske izvidnice na kopnem so se vrnili k standardnim operativnim dejavnostim," so zapisali na družbenem omrežju X.
V ruskih napadih z droni v Ukrajini ubitih več ljudi
V napadih z brezpilotniki, ki jih je ruska vojska tokrat sprožila sredi dneva, so bili v mestu Rivne na zahodu Ukrajine ubiti trije ljudje, še več je ranjenih. Tarča napadov so bili tudi drugi kraji po vsej državi. V Moskvi so medtem ponovno izrazili zahtevo po umiku ukrajinskih sil in predaji ozemlja na vzhodu države, kar Kijev zavrača.
Ruske sile so danes z droni napadle več območij po celotni Ukrajini. Tarča napadov sta bili mesti Rivne in Odesa ter regiji Hmelnicki in Čerkasi v osrednjem delu države, opozorilne sirene so se oglasile tudi v Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V mestu Rivne so bili ubiti trije ljudje, še najmanj štirje pa ranjeni. Več ljudi je bilo ranjenih tudi v drugih napadih, ki jih je ruska vojska tokrat sprožila sredi dneva, čeprav običajno potekajo ponoči.
Madžarska pa je danes prvič uradno poklicala ruskega veleposlanika. Klic sledi po ruskem napadu na Zakarpatje v Ukrajini, gre za regijo, kjer živijo tudi etnični Madžari. "Madžarska vlada ostro obsoja ruski napad na Zakarpatje," je dejal premier Peter Magyar.
Iz Moskve ponovno: Rusija je pripravljena končati vojno, če Ukrajina umakne vojsko iz Donbasa
V Moskvi so ob tem danes znova poudarili, da je Rusija pripravljena končati vojno, če Ukrajina umakne svojo vojsko iz Donbasa, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že večkrat zavrnil.
"Preden bo prišlo do premirja in priložnosti za obsežna mirovna pogajanja, mora Zelenski izdati ukaz o prekinitvi ognja in umiku ukrajinskih sil iz Donbasa in iz ruskih regij," je po navedbah AFP povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Območje Donbasa obsega samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk, ki ju je Rusija priznala 21. februarja 2022, le tri dni pred začetkom invazije na Ukrajino. Kmalu po invaziji pa si je po mednarodno nepriznanih referendumih nezakonito priključila štiri delno zasedene regije na vzhodu in jugu Ukrajine - Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson.
Rusija in Ukrajina tako nadaljujeta medsebojne napade po izteku tridnevne prekinitve ognja, ki je veljala pretekli konec tedna.
Vojna v Ukrajini traja že več kot štiri leta. Kljub poskusom, da bi našli rešitev za končanje vojne, pogajanja med Kijevom in Moskvo ob posredovanju ZDA doslej niso prinesla preboja. Konec februarja so povsem zastala, potem ko se je pozornost Washingtona preusmerila na vojno na Bližnjem vzhodu.
Slovaška zaprla mejo z Ukrajino, po dveh urah jo spet odprla
Slovaška je danes iz varnostnih razlogov zaprla mejne prehode z Ukrajino, so sporočile oblasti. Podrobnosti sprva niso bile znane, po poročanju tujih tiskovnih agencij naj bi odločitvi botrovali ruski napadi na zahodno ukrajinsko regijo Zakarpatje ob meji. Po približno dveh urah so prehode ponovno odprli.
"Iz varnostnih razlogov so danes od okoli 15.00 do preklica zaprti vsi mejni prehodi z Ukrajino," so sporočili s slovaške carinske uprave. Javnost so pozvali, naj spremlja aktualne informacije o razmerah in upošteva navodila njih in policije.
Slovaška zasebna televizijska postaja TA3 je kmalu zatem poročala, da so mejne prehode po približno dveh urah ponovno odprli. Televizija naj bi tudi izvedela, da so zaprtju botrovali ruski napadi z droni na cilje v obmejni ukrajinski regiji Zakarpatje.
Po pisanju slovaškega časnika Sme naj bi droni med drugim zadeli območje okoli mesta Užgorod, ki se nahaja praktično na meji med državama.
Zaveznice na vzhodnem krilu Nata na srečanju izpostavile rusko grožnjo
Visoki predstavniki devetih držav članic zveze Nato, ki sestavljajo vzhodno krilo zavezništva, so danes na razširjenem srečanju v Romuniji izpostavili, da Rusija še naprej predstavlja kratkoročno in dolgoročno grožnjo. V tej luči so se zavzeli za krepitev skupne obrambe, poročajo tuje tiskovne agencije.
V romunski prestolnici so se danes sestali najvišji politični predstavniki držav t. i. deveterice iz Bukarešte (B9), ki jo sestavljajo Bolgarija, Češka, Madžarska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
Srečanju te neformalne skupine so se pridružili tudi vodja Nata Mark Rutte, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, finski predsednik Alexander Stubb in drugi visoki predstavniki držav s severa Evrope, pa tudi državni sekretar na ameriškem zunanjem ministrstvu Thomas DiNanno.
Rutte je po poročanju romunskih medijev med drugim dejal, da "brez ZDA ni Nata", in poudaril pomen transatlantskih odnosov, pa tudi krepitve evropskih zmogljivosti. Dodal je, da Nato doživlja spremembe, ki pomenijo, da bodo evropske članice zavezništva morale prevzeti večjo odgovornost.
Voditelji so sicer v skupni izjavi izpostavili Rusijo kot najresnejšo in dolgoročno grožnjo ter se zavzeli za krepitev obrambe na vzhodnem krilu Nata.
"Obsojamo izrazito konfrontacijska dejanja Rusije (...), vključno s sabotažami, kibernetskimi napadi ter širokim spektrom hibridnih napadov in destabilizacijskih dejavnosti. Ponavljajoče se kršitve zračnega prostora na vzhodnem krilu poudarjajo nujno potrebo po nadaljnji krepitvi zračne in protiraketne obrambe Nata, tudi proti grožnjam s strani brezpilotnih letalskih sistemov," so zapisali.
Dodali so, da so na srečanju želeli poudariti "krepitev sodelovanja na področju varnosti in obrambe po celotnem vzhodnem krilu Nata, ob priznavanju strateškega kontinuuma od Črnega morja do Baltskega morja ter v nordijski in arktični regiji". Zavzeli so se za "močnejšo Evropo v okviru močnejšega Nata".
Pozvali so tudi k nadaljnji vojaški podpori Kijevu ter podprli ukrajinska prizadevanja za vstop v Nato in EU.
Zelenski se je ob robu zasedanja ločeno sestal s predsednikoma Finske in Latvije ter med drugim poudaril, da je "Ukrajina na bojišču trenutno v najmočnejšem položaju v zadnjem letu in je postala zanesljiv partner pri zagotavljanju varnosti v Evropi in drugih regijah".
