Gowin je v četrtkovih pogovorih z evropskimi komisarji v Bruslju pojasnjeval, zakaj Poljsko skrbi trenutna oblika mehanizma o vladavini prava. Predstavil pa je tudi argumente, ki kažejo na možnost kompromisa pri tem vprašanju.
Po njegovem mnenju začasni proračun ne bi bil v interesu Poljske in nobene druge članice EU, čeprav nekateri menijo drugače. "Zato verjamem, da je v interesu vseh Evropejcev, da se najde dober kompromis," je povedal namestnik poljskega premierja Mateusza Morawieckega. Ta je sicer še v pogovoru za četrtkovo izdajo časnika Frankfurter Allgemeinen Zeitung branil veto na sveženj.
"Takšen kompromis je možen, četudi ne v obliki novih pogovorov o obliki pogojevanja, pa v obliki zavezujoče izjave, s katero bi pojasnili (uredbo o vladavini prava)," je dejal. "Interpretativna izjava bi lahko bila (...) jasna izjava Evropskega sveta, da pogojevanje ne bi bilo uporabljeno za izvajanje neupravičenega pritiska na posamezne države članice na področjih, ki nimajo zveze s pravilno porabo sredstev EU," je pojasnil Jaroslaw Gowin.
"Vsi vemo, da morebiten veto ne bi samo avtomatično sprožil postopka začasnega proračuna, ampak bi lahko sprožil tudi načrt B, kot so ga imenovali moji sogovorniki. O njem so govorili z velikim odporom, a niso popolnoma izključili te možnosti. Obstaja tudi možnost neke oblike sodelovanja med preostalimi 25 članicami EU," je še povedal po poročanju tujih agencij.
Madžarski premier Viktor Orban, ki vztraja pri vetu, je v današnjem odzivu na ta stališča namestnika poljskega premierja dejal, da dodatna izjava ne bo dovolj. Madžarska "trdno vztraja" pri tem, da morata biti večletni proračun in sklad za okrevanje ločena od "politično spornega" pogojevanja z vladavino prava, je Orban povedal v pogovoru za javno radijsko postajo Kossuth.
Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI je poudaril, da sta z Morawiekcim pretekli teden podpisala skupno izjavo, da bosta državi v razpravi o svežnju zastopali enaka stališča. Poleg tega sta se zavezala, da ne bosta sprejeli nobenega predloga, ki ne bo sprejemljiv za drugo.
Poljska skupaj z Madžarsko od sredine novembra zaradi nestrinjanja z uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava blokira celoten sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19, vreden 1824 milijard evrov. Sveženj vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in 750-milijardni sklad za okrevanje.
Gentiloni: EU Madžarski in Poljski glede veta ne bo popustila
EU glede veta Madžarski in Poljski ne bo popustila in bo sveženj za spoprijemanje Evrope s pandemijo novega koronavirusa sprejela brez njiju, če bosta vztrajali pri blokadi, je danes opozoril evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Izrazil pa je prepričanje, da bo dogovor na koncu vendarle dosežen.
"Mislim, da smo do teh članic zelo jasni, da bomo nadaljevali tudi brez njiju, vendar sem prepričan, da bomo na koncu dosegli dogovor," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Gentiloni na konferenci Med 2020 v Rimu.
"Seveda ne bomo pokleknili pred vetom, to bi moralo biti Madžarski in Poljski zelo jasno, vendar sem še vedno prepričan, da bomo na koncu dosegli dogovor," je dejal. Dejstvo, da Svetu EU trenutno predseduje Nemčija, pa je po njegovi oceni lahko "dobra prednost pri iskanju rešitve".
Michel ostaja optimističen glede svežnja za okrevanje, alternativ noče komentirati
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel sicer ostaja optimističen glede usode svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo v vrednosti 1824 milijard evrov.
V pričakovanju vrha unije prihodnji četrtek in petek, ki mora rešiti zaplet z blokado Madžarske in Poljske, da bo mogoče sveženj uveljaviti, se vse glasneje in jasneje omenjajo alternativni scenariji, s katerimi bi zaobšli veto Budimpešte in Varšave. A Michel o alternativnih scenarijih noče govoriti, saj je njegova prioriteta izpeljati zgodovinski julijski dogovor o svežnju, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in 750-milijardni sklad za okrevanje, ker je to ključno za verodostojnost EU, je dejal.
Ob tem ugotavlja, da je položaj težak, a izpostavlja, da želi ostati optimističen in da upa, da bodo težave premostili. Reševanje težav z blokado julijskega dogovora je primerjal z obnavljanjem poročne zaobljube.
Pogojevanja z vladavino prava se ne sme uporabljati arbitrarno, vsakogar je treba obravnavati enako, je še poudaril Michel, a obenem izpostavil, da je vladavina prava tesno povezana z DNK evropskega projekta.
Če dogovora o celotnem svežnju ta mesec ne bo, se bo unija namesto z novim večletnim proračunom financirala po sistemu začasnih dvanajstin, kar med drugim pomeni bistveno manj kohezijskih plačil. 750-milijardnega sklada pa v tem primeru sploh ne bo.
Članice sedaj preučujejo možnosti, kako bi lahko sklad za okrevanje vzpostavile brez Madžarske in Poljske. Neuradno se na primer omenja možnost, da bi odločitev o lastnih virih sprejeli v okviru medvladnega sporazuma, pravno podlago za instrument za okrevanje pa na podlagi okrepljenega sodelovanja.
Na dnevnem redu tudi prihodnji odnosi z Veliko Britanijo po brexitu in odnosi s Turčijo
Madžarska in poljska blokada svežnja za okrevanje ne bo edina pereča tema na vrhu prihodnji teden. Voditelji se bodo morali lotiti tudi vprašanja odnosov z Združenim kraljestvom po brexitu. Čakajo pa jih tudi zahtevne in pomembne odločitve glede odnosov s Turčijo in podnebnih ciljev.
V povezavi s Turčijo je Michel danes ponovil, da se enostranska dejanja in sovražna retorika nadaljujejo, tako da se "igra mačke in miši" mora končati. Voditelji so po njegovih besedah pripravljeni uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, torej tudi možnost sankcij.
Pričakuje se tudi dogovor o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov. Soglasja o tem po Michelovih besedah za zdaj še ni, je pa bilo storjenega veliko napredka. Kaže sicer, da lahko podnebni cilj postane talec spora glede vladavine prava.
Michel je imel danes novinarsko konferenco o prvem letu svojega mandata, ki ga je opisal kot "leto, kot ga še ni bilo". Poudaril je, da je v prihodnje ključno obvladati covid-19 ter zagotoviti okrevanje na temelju zelenega prehoda in digitalne preobrazbe ter strateško avtonomijo, ki bo pomenila več vpliva in manj odvisnosti.
Na vprašanje, kaj je bil najbolj zabaven in najtežji trenutek v minulem letu, pa je odgovoril, da je bilo na zgodovinskem julijskem vrhu nekaj zabavnih trenutkov, a da bo o njih morda govoril kdaj pozneje. Najbolj boleče zanj pa je, ko trpijo evropski državljani, na primer v terorističnih napadih.
V EU načelni dogovor o proračunu 2021, a pogoj za izvedbo dogovor o svežnju za okrevanje
Pogajalci osrednjih institucij EU so danes sicer dosegli načelni dogovor o evropskem proračunu za prihodnje leto, a njegova izvedba je odvisna od tega, ali bodo članice unije dosegle tudi dogovor o celotnem svežnju okrevanja. Dogovor namreč temelji na večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027, ki je neločljiv del svežnja za okrevanje.
Rok za dogovor v okviru spravnega postopka v procesu sprejemanja proračuna je ponedeljek. V nemškem predsedstvu so tako komentirali, da je bil dogovor dosežen "rekordno hitro", kar kaže, da je Evropa zmožna skupnega delovanja v času krize.
"Vendar pa lahko proračun za leto 2021 začne veljati le, če se odpravi blokada celotnega svežnja proračuna in sklada za okrevanje. Brez tega nas z začetkom naslednjega leta čaka drastičen rez v financiranju EU." je opozoril veleposlanik Nemčije pri EU Michael Clauss.
Po današnjem dogovoru bi proračun za leto 2021 v obveznostih znašal 164,2 milijarde evrov, v plačilih pa 166,1 milijarde evrov. Financiranje je osredotočeno na blaženje učinkov covida-19, v podporo vzdržnemu okrevanju ter zeleni in digitalni tranziciji.
Ker članice še niso potrdile večletnega proračuna, pogajalci ne morejo potrditi skupnega besedila za proračun 2021, tako da bo morala komisija v primeru potrditve večletnega okvira predstaviti še en predlog proračuna za leto 2021, pri čemer bo upoštevala današnji dogovor. To naj bi omogočilo hitro sprejetje besedila, ki je bilo usklajeno danes.
KOMENTARJI (178)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.