Razprava, ki se je odvila prvi dan vrha, je po navedbah virov pokazala, da voditelji menijo, da sta vladavina prava in neodvisnost pravosodja temeljni. Članice Unije naj bi podpirale dialog in pozivale k uporabi obstoječih mehanizmov na podlagi evropske zakonodaje.
Šlo naj bi zlasti za priložnost, da se natančno opredelijo težave in bolje razumejo različna mnenja. Izpostavljeno je bilo, da lahko retorika in vzajemno spoštovanje olajšata ali zapleteta iskanje rešitev. Razprava naj bi vodila k rešitvam, so še povzeli viri.
Slovenski premier Janez Janša je po neuradnih informacijah govoril o zgodovinskih razlikah med Vzhodom in Zahodom. Njegova sporočila naj bi bila podobna kot v okviru avgustovske konference o totalitarnih režimih, ko je med drugim poudaril, da smo, če se iz zgodovine nismo ničesar naučili, obsojeni na ponavljanje.
O Janševem tvitu o Sorosevih lutkah v Evropskem parlamentu, ki je prejšnji teden sprožil plaz kritik vodilnih predstavnikov članic in institucij EU – nizozemski premier Mark Rutte je celo protestiral pri slovenski veleposlanici – na vrhu po neuradnih navedbah naj ne bi bilo govora.
Poročila o "mirni" razpravi na vrhu o vprašanju primarnosti evropskega prava sicer niso povsem v skladu s pričakovanji, saj se je, sodeč po izjavah različnih strani pred zasedanjem, napovedovala težavna razprava.
Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer ob prihodu v spravnem tonu poudarila, da je vladavina prava temeljni steber Unije, a da je treba najti načine sodelovanja s Poljsko. "Plaz pravnih sporov na Sodišču EU ni odgovor na vprašanje, kako naj vladavina prava deluje v praksi," je opozorila.
A nizozemski premier je vztrajal, da se mora Unija odzvati odločno. Ponovil je tudi argument, da Poljska ne bi smela dobiti evropskih sredstev za okrevanje in odpornost za boj s posledicami pandemije covida-19, dokler se ne reši spor glede primarnosti evropskega prava. Menil je tudi, da bi morale članice nadaljevati delo v okviru procesa po 7. členu pogodbe EU.
EU je postopek po 7. členu proti Poljski zaradi sporne pravosodne reforme sprožila že decembra 2017, a je že leta na mrtvi točki, ker med članicami ni zadostne podpore za kakršen koli premik. Ta člen v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot.
V Evropski komisiji sicer kot možnosti ukrepanja proti Varšavi izpostavljajo nov klasični pravni postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje, ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in nadgradnjo postopka po 7. členu pogodbe EU.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je ob prihodu ponovil, da Poljska ne bo klonila pred izsiljevanjem, a izrazil pripravljenost na dialog. Pred dnevi je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu poudaril, da ima evropsko pravo prednost pred nacionalnim na področjih, ki so jih določile članice.
Kot vselej doslej ima poljski premier podporo madžarskega kolega Viktorja Orbana, ki je na vprašanje, ali so potrebne sankcije proti Poljski, odgovoril: "Poljska? Najboljša država v Evropi. Nikakršne potrebe po sankcijah ni. To je smešno."
Po drugi strani pa so poročila o "mirni" razpravi v skladu z indici, da ne Evropska komisija ne večina članic ne želi preveč zaostriti odnosov s Poljsko, da ne bi ta otežila dogovorov na drugih področjih, na primer glede podnebne in okoljske politike. Zdi se, da v Bruslju upajo, da bodo zaplet rešile naslednje volitve na Poljskem, ki so načrtovane jeseni 2023.
Pozvali k budnosti glede širitve morebitnih novih različic koronavirusa
Voditelji so opozorili tudi na potrebo po tem, da članice ostanejo budne glede pojava in širjenja morebitnih novih različic novega koronavirusa. Pozvali so tudi h krepitvi prizadevanj za premostitev zadržkov glede cepljenja in nadaljnje povišanje stopnje precepljenosti, tudi s spoprijemanjem z dezinformacijami.
Prav tako so pozvali k nadaljnjemu usklajevanju s ciljem lajšanja gibanja v Uniji in potovanja v Unijo ter k preučitvi priporočil glede tega. Pozvali so tudi h krepitvi odpornosti in pripravljenosti EU na krize ter spomnili na potrebo po prizadevanjih za dostop do zdravil v vseh članicah Unije.
Vrh je tudi ponovil zavezanost Unije prispevati v okviru mednarodnega odzivanja na pandemijo in zagotavljanja dostopa do cepiv. Pozval je Evropsko komisijo, naj si še naprej prizadeva za neposredno sodelovanje s proizvajalci cepiv za odpravo ovir, ki onemogočajo zagotovitev cepiv po vsem svetu.
V luči prihajajočega srečanja skupine G20 pa so voditelji potrdili podporo močni in osrednji vlogi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v prihodnji globalni zdravstveni ureditvi in cilju dogovora o mednarodni pogodbi o pandemiji.
O cenah energije za ukrepe v podporo najranljivejšim
Voditelji držav EU so prvi dan zasedanja v Bruslju razpravljali tudi o posledicah rastočih cen energije, še zlasti za najranljivejše državljane ter mala in srednja podjetja, ki se še vedno spoprijemajo tudi z negativnimi posledicami pandemije covida-19.
V sprejetih sklepih ugotavljajo, da nabor ukrepov, ki jih je prejšnji teden predstavila Evropska komisija, vključuje koristne kratkoročne, pa tudi dolgoročne ukrepe. Med kratkoročnimi ukrepi za pomoč najranljivejšim potrošnikom in malim podjetjem komisija predlaga med drugim finančno pomoč ali zamik plačila računa, med srednjeročnimi pa naj bi zagotovili odpornejši evropski energetski trg.
Pri tem so države članice in komisijo pozvali, naj čim prej izkoristijo ukrepe za kratkoročno pomoč najranljivejšim državljanom in podporo evropskim podjetjem ob upoštevanju raznolikosti in specifičnosti položaja članic.
Komisijo in Svet, v katerem so zastopane članice, pa pozivajo, naj hitro razmislita o srednje- in dolgoročnih ukrepih, ki bi pripomogli k energiji po dostopni ceni za gospodinjstva in podjetja, povečali odpornost energetskega sistema EU in notranjega trga energije, zagotovili varnost oskrbe in podprli prehod na podnebno nevtralnost ob upoštevanju posebnosti držav članic.
Evropsko komisijo so še pozvali, naj preuči delovanje trgov plina in elektrike ter sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) ob pomoči Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (Esma). Komisija bo nato ocenila, ali določeno vedenje na trgu zahteva nadaljnjo regulacijo.
Pristojni ministri za energijo bodo na izrednem zasedanju 26. oktobra v Luksemburgu na podlagi sprejetih usmeritev nadaljevali razpravo na tem področju, so še zapisali. Voditelji sedemindvajseterice se bodo k temu vprašanju vrnili na decembrskem srečanju.
Razprava je sicer trajala dlje od pričakovanj. Neuradno naj bi češki premier Andrej Babiš nasprotoval sprejetju sklepov, če v njih ne bo omembe sistema EU ETS.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.