V turški Antalyi se nadaljujejo napeta pogajanja o sklepnem dogovoru 31. podnebne konference Združenih narodov COP31. Čeprav bi se morala konferenca uradno končati že v petek, državam do sobote popoldne še ni uspelo uskladiti končnega besedila.
Po poročanju britanskega Guardiana so pogajanja zastala predvsem zaradi vprašanja, ali mora sklepni dokument izrecno vključevati potrebo po postopnem odmiku od fosilnih goriv.
V zadnjem osnutku namreč premog, nafta in zemeljski plin sploh niso omenjeni, čeprav so prav fosilna goriva glavni vir izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje.
Evropska unija si prizadeva, da bi se omemba fosilnih goriv in potrebe po njihovem opuščanju vrnila v besedilo. Po informacijah Guardiana naj bi imela pri tem podporo približno 130 držav, med njimi številnih držav v razvoju, ki so posebej izpostavljene posledicam podnebnih sprememb.

Sto organizacij svari pred enim največjih razočaranj
Sto okoljevarstvenih in drugih organizacij civilne družbe je predsedujočima konferenci, avstralskemu ministru za podnebne spremembe Chrisu Bownu in turškemu ministru Muratu Kurumu, poslalo ostro opozorilo.
Po njihovem mnenju imajo pogajalci le še nekaj ur časa, da preprečijo, da bi COP31 postal "ena največjih razočaranj, ko gre za podnebne konference v zgodovini".
"Globalni jug je prepuščen sam sebi," so zapisali in razvite države obtožili, da zavirajo napredek pogajanj ter niso predstavile novih finančnih zavez.
Posebej ostro so kritizirali osnutek sklepnega dokumenta, ki po njihovem mnenju daje prednost interesom industrije fosilnih goriv.
"Glavni vzrok podnebne krize – premog, nafta in plin – ni niti omenjen," so opozorili.
Med podpisnicami pisma so Greenpeace International, Svetovni sklad za naravo (WWF), Climate Action Network in organizacija 350.org.
Organizacije zahtevajo tudi večjo odgovornost bogatih držav pri zagotavljanju podnebnega financiranja, zaščito pravic domorodnih ljudstev in jasno povezavo med elektrifikacijo gospodarstva ter proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.

Namesto opuščanja fosilnih goriv zajemanje ogljika?
Ena najbolj spornih točk pogajanj je predlog, da bi države pospešile razvoj tehnologij za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljikovega dioksida, znanih pod kratico CCUS oziroma CCS.
Takšne tehnologije omogočajo zajemanje ogljikovega dioksida pri industrijskih procesih ali proizvodnji električne energije, nato pa njegovo uporabo oziroma shranjevanje, pogosto globoko pod zemljo.
Njihovo vključitev v sklepni dokument med drugim podpira skupina arabskih držav pod vodstvom Savdske Arabije.
Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi lahko takšna rešitev omogočila nadaljnjo uporabo premoga, nafte in plina, namesto da bi države zmanjševale odvisnost od njih.
Podnebna znanstvenica Katharine Hayhoe je dilemo ponazorila s primerjavo: "Podnebni dogovor, ki izpusti fosilna goriva, je kot načrt za opustitev kajenja, ki nikoli ne omeni cigaret."
Toda strokovnjaki opozarjajo, da je vprašanje bolj zapleteno.
Johan Rockström, direktor Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov podnebnih sprememb, poudarja, da bo zaradi dosedanjih izpustov za omejevanje segrevanja verjetno potrebna tudi uporaba tehnologij za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja.
Ob tem opozarja, da zajemanje in odstranjevanje ogljika ne smeta postati izgovor za počasnejše opuščanje fosilnih goriv.
Po njegovem mnenju morajo takšne tehnologije dopolnjevati zmanjševanje izpustov, ne pa ga nadomeščati.

Kitajska podpira elektrifikacijo, a ostajajo odprta vprašanja
Drugo pomembno področje pogajanj je elektrifikacija gospodarstva. Na konferenci so države razpravljale o cilju, po katerem bi električna energija do leta 2035 predstavljala 35 odstotkov končne porabe energije. Avstralija in Kitajska sta v petek podprli pobudo, znano kot cilj 35:35.
Kitajski predstavnik Wang Yi, profesor energetske in okoljske politike pri Kitajski akademiji znanosti ter svetovalec kitajske vlade, je za Guardian poudaril, da je elektrifikacija jasna smer prihodnjega razvoja. "Lahko sledimo tej poti in hkrati poskrbimo, da bo vir električne energije čist," je dejal.
Kitajska, ki ustvari več kot četrtino svetovnih izpustov toplogrednih plinov, napoveduje nadaljnjo širitev nizkoogljičnih tehnologij in pomoč drugim državam.
Vendar je bil v drugem osnutku sklepnega dokumenta cilj elektrifikacije že oslabljen in uvrščen med prostovoljne možnosti za zmanjševanje izpustov.
Okoljevarstveniki opozarjajo, da elektrifikacija brez jasne zaveze k čistim virom energije ne zagotavlja zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Države bi lahko namreč večjo porabo elektrike pokrivale tudi z dodatnimi plinskimi elektrarnami.
Majhne otoške države izgubljajo potrpljenje
Med najglasnejšimi kritiki počasnega napredka so države, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Minister za podnebne spremembe otoške države Tuvalu Maina Talia je opozoril na naraščajoče nezadovoljstvo, nezaupanje in razočaranje držav, ki nosijo najtežje posledice podnebnih sprememb, čeprav so najmanj prispevale k njihovemu nastanku.
Poudaril je, da se svet že sooča s preseganjem meje segrevanja za 1,5 stopinje Celzija in nevarnimi spremembami ekosistemov.
"Ne bomo dovolili, da bi neukrepanje in oviranje zmanjšala našo odločnost ali upočasnila naš napredek," je dejal.
Tuvalu namerava prihodnje leto gostiti drugo srečanje držav, ki pripravljajo konkretne načrte za prehod iz obdobja fosilnih goriv. Talia je poudaril, da bodo države, pripravljene na ukrepanje, sodelovale tudi zunaj formalnega procesa podnebnih pogajanj. Nezadovoljstvo je izrazila tudi fidžijska ministrica za podnebne spremembe Lynda Tabuya.
Po njenih besedah predsedstvo konference ne zagotavlja dovolj preglednega pogajalskega procesa. Zavezništvo malih otoških držav, ki združuje 39 držav, naj namreč ne bi dobilo možnosti skupnih pogovorov s predsedujočimi, čeprav je to zahtevalo.
Tabuya je bivanje v Turčiji podaljšala do ponedeljka, vendar še vedno upa, da bi lahko dogovor dosegli že v soboto zvečer.

Nekdanja irska predsednica: Postajam vse bolj jezna babica
Zaradi pomanjkanja napredka je razočaranje izrazila tudi nekdanja irska predsednica Mary Robinson, ki je v preteklosti opravljala funkcijo visoke komisarke ZN za človekove pravice in posebne odposlanke ZN za podnebna vprašanja.
Opozorila je, da konferenca premalo pozornosti namenja posledicam izjemno močnega vremenskega pojava El Niño.
Po napovedih, ki jih navaja Guardian, naj bi bil letošnji El Niño najmočnejši doslej, njegove posledice pa bi lahko približno 50 milijonov ljudi potisnile v hudo lakoto.
Robinsonova je izrazila razočaranje nad pomanjkanjem političnega vodstva in občutka nujnosti.
"Razočarana sem zaradi odsotnosti pravega občutka odgovornosti za resnost podnebne krize in krize narave ter za to, kako nujno je ukrepanje," je povedala.
Spomnila je na podnebno konferenco v Parizu leta 2015, ko so se v pogajanja dejavno vključili voditelji največjih držav, med njimi takratni ameriški predsednik Barack Obama in kitajski predsednik Ši Džinping. Po njeni oceni takšnega političnega vodstva letos primanjkuje.
Pogajanja zastala, pritisk na predsedujoče narašča
Po poročanju Guardiana so se v soboto popoldne razhajanja med državami še zaostrila. Srečanje vodij delegacij, predvideno za 16. uro, so morali odpovedati, ker stališča niso bila dovolj usklajena.
Nekatere države naj bi imele vpogled v celoten novi osnutek sklepnega dokumenta, druge pa le v posamezne dele, kar je sprožilo dodatne očitke o pomanjkanju preglednosti.
Analitičarka Pelin Zorlu iz britanskega raziskovalnega inštituta Chatham House ocenjuje, da bi bilo za preboj v pogajanjih nujno posredovanje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoana ali zunanjega ministra Hakana Fidana, predvsem v pogovorih s Savdsko Arabijo.
































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.