Polovica Američanov se bo počutila izdano

Ob pozivu Donalda Trumpa, da bo treba nadzirati vsako volišče, so se mnogi spomnili leta 1981, ko je Nacionalni odbor republikanske stranke na stotine oboroženih policistov, ki niso bili v službi, poslal na volišča v zvezni državi New Jersey. Narokavniki z napisom Volilna varnostna služba so jim dali uradni videz, v okrožjih z večinoma temnopoltimi in latino volivci so od njih zahtevali, naj jim pokažejo potrdilo o vpisu v volilni register in mnoge ustrahovali, da raje niso volili. Sodišča so pozneje uvedla 37 let trajajočo prepoved republikancem, da organizirajo nadzor nad potekom volitev, te volitve so bile prve brez nje. Skrajno desne milice pa so javno razpravljale, ali bodo pripravile oboroženo volilno stražo. Toda Ponosni fantje in druge podobe združbe imajo podobno težavo kot sami volivci – kako najti čas ob službi in družinskih obveznostih za odhod na volišča na delovni dan, ugotavlja Amy Cooter, sociologinja z univerze Vanderbilt, strokovnjakinja za milice in podobne skupine.

Razmeroma mirno je minil prvi dan po volitvah, kljub temu da iz Bele hiše ves čas prihajajo očitki o goljufijah in kraji volitev. Popoldne so se po večjih ameriških mestih začela večinoma mirna zborovanja, na katerih so udeleženci zahtevali, da opravijo štetje vseh glasovnic. Policija v New Yorku je priprla nekaj udeležencev, a razmere so bile daleč od spomladanskih nemirov, število policistov je ponekod presegalo število protestnikov. A številne izložbe za zdaj ostajajo obdane z lesenimi zaščitnimi ploščami. Najbolj vroče je bilo znova v Portlandu, največje mesto zvezne države Oregon ima za sabo mesece nenehnih protestov, guvernerka pa je zaradi primerov vandalizma že aktivirala enote nacionalne garde. V Minneapolisu so priprli nekaj protestnikov, ker so zaprli avtocesto, posredovanje policije ni sprožilo izgredov. Nekaj sto ljudi je v Chicagu vpilo Ven s Trumpom! Oblast ljudem! in z napisi pozivalo k upoštevanju vseh glasovnic. Zbirali so se tudi podporniki predsednika, v Detroitu so zahtevali, naj jih spustijo v sobo, kjer preštevajo glasove, tako da je morala posredovati policija. Razgreto je bilo v Phenixu v Arizoni, pred stavbo, kjer poteka štetje, je množica z zastavami in rdečimi kapicami vpila Še štiri leta!, vrsta policistov pa jim je preprečevala vstop.

Večina Američanov je mirno čakala, da se konča štetje v petih zveznih državah, kjer se še vedno odloča predsedniška tekma. Negotovost ni zmotila Wall Streeta, ki ima po navadi rad hitre in jasne rezultate. Delnice so rasle v torek in sredo, po besedah finančnega analitika Alexandra Wagnerja se trgi odzivajo na novice, počasno štetje in napoved sodnih bojev pa nista presenečenje. V torek se je zdelo, da je finančni trg sprejel napoved o prepričljivi zmagi Joeja Bidna in demokratov, v sredo jih tesna tekma ni zmedla, saj je delitev oblasti, ko ima ena stranka Belo hišo, druga pa vsaj eno zbornico kongresa, njihova najljubša izbira. Takšen političen zastoj namreč zagotavlja, da ne bo velikih sprememb v politiki – denimo zvišanja davkov, ki bi lahko ogrozile dobičke. Zrasle so predvsem delnice tehnoloških in farmacevtskih podjetij ter zdravstvenim zavarovalnicam, vsem so grozili ukrepi za nadzor njihovega poslovanja, a so zdaj precej manj verjetni. Toda borzno veselje morda ne bo trajalo dolgo, če se bo preštevanje dolgo vleklo skozi sodne boje, lahko pričakujemo nove padce. Temna senca nad gospodarstvom je vprašanje, kaj bo deljena oblast pomenila za sprejetje novega paketa pomoči, saj nobena stran ne bo želela popustiti v pogajanjih.

Razpadanje starih naukov

Temeljno spoznanje po dveh dneh je potrditev, da Trump ni enkraten preblisk, ampak odraz globoko razdeljene države, v kateri slaba polovica verjame v njegovo temačno slikanje prihodnosti. Dokončno se je podrlo utečeno razumevanje volilne dinamike, saj so ankete še enkrat več precej zgrešile razpoloženje volilnega telesa v številnih zveznih državah, kljub temu da so po 2016 precej prilagodili svoje modele in dali večjo težo slabše izobraženim belim volivcem. Za zdaj je še prezgodaj za natančne analize, kaj je šlo narobe, prav tako so pretirane trditve, da to pomeni zaton industrije merjenja razpoloženja volivcev, saj so ankete eno od ključnih orodij volilnih tekem v demokraciji. Toda razpadajo stari nauki, denimo to, da velika volilna udeležba nagrajuje demokrate. Letos se bližajo rekordu iz 1960, ko je volilo 63,8 odstotka vseh volivcev, po nekaterih napovedih bi morda lahko segli celo do 1900, ko je volilo 73,7 odstotka vseh volilnih udeležencev. Toda takrat je bilo teh precej manj, saj ženske še niso imele volilne pravice, kar samo poudarja, kako množično so se tokrat odzvali Američani. In kako se ta številčnost ni prelila v pričakovano prednost demokratov.

To dokazuje, da ameriško volilno telo doživlja notranjo preobrazbo, stare koalicije se podirajo in nastajajo nove, analitiki pa (še) ne znajo tega prevesti v rezultate predsedniških tekem. Ljubezen slabše izobraženih belih volivcev do Trumpovega populizma ni bila muha enodnevnica, sloviti proletarski modri zid na srednjem zahodu, ki je demokratom desetletja dajal volilno moč, ne obstaja več. Pensilvanija, Michigan in Wisconsin so zdaj najbolj nihajoče države, Ohio postaja vse bolj rdeč. Na drugi strani republikanci izgubljajo svoj prijem nad sončnim pasom, državah na jugu ZDA, kjer so bili dolgo povsem varni. Arizona se je uvrstila v tabor držav, ki nihajo med demokrati in republikanci, Georgia in Severna Karolina ponujata vse več priložnosti demokratom, hitra rast mestnih središč v Teksasu nekdanjo utrdbo konservativizma potiska v liberalne vode. Prepad med podeželsko in urbano Ameriko postaja vse globlji, arhaični volilni sistem pa prvi omogoča, da osvoji Belo hišo, tudi ko je v manjšini. Če Trump zmaga, bo to že tretje predsedovanje v zadnjih dvajsetih letih, ko je predsednik zbral manj glasov od poraženca.

Politična in kulturna razdeljenost še poglablja ujetost v povsem ločeni medijski okolji. Konservativni del ZDA se vrti okoli televizije Fox News, na kateri je izjemno gledani voditelj Tucker Carlson včeraj opisoval demokratsko zaroto, s katero se ne skušajo samo dokopati do oblasti, ampak zamenjati politični sistem v državi. Sledil mu je Sean Hannity in podžigal gledalce z besedami Vsak Američan bi moral biti jezen ... zaradi te izjemne sramote, ki se dogaja pred našimi očmi. Neuradni svetovalec predsednika Trumpa je tako krepil trditve predsednika o volilni goljufiji in o "glasovnicah, ki se pojavljajo kar iz zraka". Razlaga je na ameriški desnici vedno preprosta, tudi Hannity govori o levičarski zaroti, njegov seznam zarotnikov je kratek: lažnivi mediji, globoka država, goljufivi anketarji in velika tehnološka podjetja. Resnica je seveda vedno bolj zapletena, postarani ameriški politični sistem pa ne zmore več zajeti tako hudega razkoraka med obema poloma. Največji pesimisti govorijo celo o možnosti razpada republike, čeprav je država v preteklosti preživela še hujše delitve. Za zdaj je gotovo, da se bo v prihodnjih dneh polovica Američanov po volitvah počutila izdano. Edino vprašanje je, katera polovica.