Položaj 'skrajno nevaren', Zahod Rusiji ob morebitnem napadu grozi s sankcijami

Ameriški predsednik Joe Biden je na novinarski konferenci ob prvi obletnici prevzema položaja dejal, da skuša Vladimir Putin najti prostor zase v svetu med Kitajsko in Zahodom, odločitev za vojno pa bo po njegovih besedah odvisna od tega, na kateri strani postelje se bo Putin zbudil.

Dejal je, da bo Rusija plačala visoko ceno, če se bo odločila za vojaški napad na Ukrajino, a dal vedeti, da odgovor ZDA morda ne bo tako resen, če si bo Putin privoščil le manjše vpade na ukrajinsko ozemlje.

Republikanski senator Ben Sasse se je takoj odzval na te besede, rekoč, da je Biden s tem Putinu praktično dal zeleno luč za napad na Ukrajino, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je tvitnil, da želi zahodne sile spomniti, da manjši vpadi ne obstajajo.

Biden je nato naknadno skušal pojasniti svojo izjavo. Poudaril je, da je vsak premik ruskih enot v Ukrajino invazija:"Vsak premik zbranih ruskih enot čez mejo je invazija in bo naletel na silovit in usklajen gospodarski odgovor, o katerem sem podrobno govoril z zavezniki in ga zelo jasno predstavil tudi predsedniku Vladimirju Putinu."

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je sicer že takoj po novinarski konferenci sporočila, da se stališče ZDA ni spremenilo. "Predsednik Biden se zaradi mnogih izkušenj zaveda, da ima Rusija poleg vojaške akcije širok scenarij agresije, vključno s kibernetskimi napadi in paravojaškimi taktikami. To je danes potrdil z besedami, da bodo takšna dejanja ruske agresije naletela na odločen, recipročen in enoten odziv," je sporočila. 

Kremelj je bil danes do izjave iz Washingtona kritičen. "Takšne izjave prispevajo k destabilizaciji razmer, saj lahko nekaterim vročekrvnežem v Ukrajini vzbudijo lažno upanje," je dejal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

ZDA verjamejo, da je Rusija pripravljena na napad na Ukrajino

Psakijeva je sicer Rusijo v torek obtožila, da lahko vsak trenutek napade Ukrajino. Poudarila je, da je položaj najresnejši doslej in skrajno nevaren. Zagotovila je, da bodo ob morebitni invaziji Rusije, ki je že zavzela Krim in podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine, sledile resne gospodarske posledice. "Na mizi so vse opcije," je dejala. Za napetosti je obtožila Putina, čeprav Kremelj zanika, da bi pripravljal napad na Ukrajino. "Upamo, da se bo odločil za diplomatsko pot. Obstaja tudi druga pot in od Rusije je odvisno, za katero se bo odločila. Če se ne bo odločila za diplomatsko pot, bodo posledice zelo resne," je dejala.

Visoka predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva, ki ni želela biti imenovana, pa je novinarjem dejala, da so v State Departmentu zaskrbljeni zaradi premika ruskih vojakov v ukrajinsko severno sosedo, Belorusijo. V državi bodo sicer po pojasnilih Minska in Moskve potekale skupne vojaške vaje, a v ZDA jih skrbi, da želi Rusija vojake pod pretvezo vaj v državi namestiti za daljše obdobje in si odpreti pot za morebiten napad na Ukrajino s severa.

Ameriška diplomacija je obenem zaskrbljena nad predlogi režima beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka za spremembe ustave, ki bi Rusiji dovoljevale namestitev jedrskega orožja v državi.

Zahodni zavezniki zagotavljajo, da so enotni

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes v Berlinu nadaljeval diplomatska prizadevanja za rešitev ukrajinske krize, ki jo je sprožila Rusija. Sestal se je z nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock in kolegi v okviru četverice zaveznic, ki ob ZDA vključuje še Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo. Govorili so o skupnih prizadevanjih pri odvračanju ruske agresije proti Ukrajini. 

Tudi Baerbockova je Rusijo pozvala k umiritvi konflikta. Berlin in Washington se strinjata, da bosta krizo rešila le politična pot in dialog, je dejala. Poudarila je pomen ohranitve miru v Evropi in dodala, da so zahodne zaveznice pripravljene ukrepati, četudi bi to vključevalo ukrepe, ki bi imeli zanje gospodarske posledice.

Britanski premier Boris Johnson pa je opozoril, da bi bil vsakršen ruski vdor v Ukrajino katastrofa. "Ne samo za Ukrajino, tudi za Rusijo. To bi bila katastrofa za ves svet," je prepričan.

Sankcije in plinovod kot sredstvo pritiska na Moskvo?

Evropski zavezniki so sicer poudarili, da je treba zavzeti enotno stališče, in Rusiji zagrozili z resnimi sankcijami  ob vsakršnem napadu. "Evropa bo na morebitni napad odgovorila z obsežnimi gospodarskimi in finančnimi sankcijami. Transatlantska povezava odločno stoji za tem," je zatrdila predsednica Evropska komisije Ursula von der Leyen.

Blinken pa pravi, da je lahko plinovod Severni tok 2, ki povezuje Nemčijo in Rusijo, sredstvo pritiska na Moskvo. "Treba je izpostaviti, da po Severnem toku še ne teče plin, kar pomeni, da je plinovod sredstvo pritiska Nemčije, ZDA in zahodnih zaveznic, ne pa Rusije," je poudaril.

Nedavno dokončani plinovod, ki naj bi podvojil dobavo ruskega plina v Nemčijo, je že dolgo veljal za možno pogajalsko točko v krizi. Čeprav je Nemčija prej vztrajala, da je plinovod zgolj komercialni projekt in ga ne bi smeli ustaviti iz političnih razlogov, je kancler Olaf Scholz nedavno dejal, da so odprte vse možnosti.

Zaskrbljene tudi sosednje baltske države

Neimenovani predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je v Berlinu, kjer so potekali varnostni pogovori o Ukrajini, povedal, da so ZDA svojim baltskim zaveznicam dale zeleno luč, da začnejo v Ukrajino pošiljati orožje ameriške izdelave za odvrnitev ruske agresije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Evropski zavezniki imajo vse, kar potrebujejo, da bodo lahko v prihodnjih dneh in tednih še naprej krepili varnost Ukrajine," je dodal. Natančnih količin in vrste orožja ni navedel, arzenali baltskih držav pa po poročanju AFP med drugim vključujejo javeline oziroma rakete za uničevanje tankov.

Kopičenje ruskih vojakov in orožja ob meji je precej vznemirilo tudi baltske države, ki so prav tako članice Nata. "Zgodovina nam kaže, da se popuščanje agresorju konča z veliko vojno. Tega si ne želimo. Vsaka država, ki se brani, mora imeti možnosti, da to tudi stori," pa je opozoril litovski obrambni minister Arvydas Anusauskas.

Blinknova diplomatska turneja

V petek se namerava Blinken v Ženevi  sestati še z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, v Berlin pa je prispel iz Kijeva, kjer se je v sredo pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Tam je znova dejal, da ZDA podpirajo suverenost in ozemeljsko celovitost države, Putina pa pozval, naj za izhod iz krize izbere miroljubno pot. Če bo izbral konfrontacijo, bo to imelo posledice za Rusijo, je opozoril. 

Na mejah z Ukrajino je sicer nameščenih več deset tisoč ruskih vojakov, kar krepi bojazen pred morebitno rusko invazijo na Ukrajino. 

Blinken je pred pogovori z Zelenskim in Kulebo v Kijevu še opozoril, da bi Rusija na meje  z lahkoto poslala dodatne enote. Poudaril je, da vedo za obstoj načrtov za dodatno povečanje teh sil v zelo kratkem času, kar daje Putinu možnost, da hitro sprejme dodatne agresivne ukrepe proti Ukrajini.

Visoki ameriški uradnik je medtem potrdil, da so ZDA odobrile dodatnih 200 milijonov ameriških dolarjev varnostne pomoči za Ukrajino ob 450 milijonih, ki jih je Bidnova administracija že dodelila Kijevu. "Zavezani smo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Še naprej ji bomo nudili pomoč, ki jo potrebuje," je dejal neimenovani visoki uradnik. Zelenski se je že zahvalil za to in drugo pomoč.

Blinken je tudi ocenil, da Rusija, ki predvsem zahteva zagotovila, da Ukrajina ne bo sprejeta v Nato, ni bila izzvana. Obtožil jo je, da želi "izpodbijati nekatera temeljna načela, ki so podlaga za celoten mednarodni sistem in so potrebna za ohranitev miru in varnosti, kot je načelo, da en narod ne more s silo spremeniti meja drugega". "Če bomo dovolili kršenje teh načel in nekaznovanost, bomo odprli zelo veliko Pandorino skrinjico. Ves svet opazuje, kaj se tu dogaja," je še opozoril.

Ukrajinski zunanji minister Kuleba je na skupni novinarski konferenci z ameriškim državnim sekretarjem zatrdil, da Ukrajina ne načrtuje napadov na proruske separatiste. "Ukrajina ne načrtuje nobenih ofenzivnih operacij" proti promoskovskim borcem, ki nadzorujejo območje na vzhodu države, je dejal.

Blinken je na novinarski konferenci še dejal, da na pogovorih ta teden ne bo uradnega odgovora na ruske predloge glede ukrajinske krize. Dodal je, da morata obe strani najprej poiskati skupne točke. "Tokrat ne bom predstavil dokumenta zunanjemu ministru (Sergeju) Lavrovu. Videti moramo, kje smo in ali obstajajo priložnosti," je dejal novinarjem v Kijevu.