Macron: Bom predsednik vseh Francozov

O omenjenih odstotkih glasov obeh kandidatov poroča francoski časnik Le Monde, ki jih je povzel po napovedih Ipsos-Sopra Steria za Televizijo Francija in Radio Francija. Sicer pa je Emmanuel Macron po drugih ocenah dobil med 57,6 in 58,2 odstotka glasov, njegova protikandidatka Marine Le Pen pa med 41,8 in 42,4 odstotka. 

Macron se je zahvalil vsem, ki so glasovali zanj, tudi tistim, ki, kot je dejal, tega niso storili iz naklonjenosti njegovim idejam, temveč zato, da preprečijo prihod skrajne desnice na oblast. "Vem, da me vaš glas prihodnjih pet let zavezuje," je dejal.

Dejal je, da bo prisluhnil tudi tistim, ki so glasovali za njegovo protikandidatko Marine Le Pen. Poudaril je, da je treba najti odgovor na njihove skrbi in jezo. "To bo moja odgovornost v prihodnjih letih," je dejal. Ob tem je poudaril, njegov drugi mandat ne bo zgolj nadaljevanje prvega, temveč se bo dela lotil na nov način, da bo prihodnjih pet let boljši v službi države in njene mladine.

Opozoril je še na velike razlike v Franciji in napovedal, da si bo prizadeval, da nihče ne bo ostal ob robu poti.

Na Marsovih poljanah pred Eifflovim stolpom se je zvečer zbrala velika množica ljudi, Macron je mednje prišel v spremstvu soproge Brigitte ter ob zvokih evropske himne Ode radosti.

Macron je z današnjo izvolitvijo postal prvi predsednik po konservativcu Jacquesu Chiracu leta 2002, ki je dobil drugi mandat v Elizejski palači. Če bi zmagala Marine Le Pen, bi postala prva ženska na položaju francoske predsednice.

Le Penova: Današnji rezultat je odlična zmaga

Le Penova je izid volitev že komentirala. Obljubila je, da nikoli ne bo zapustila Francozov. "Današnji rezultat je odlična zmaga," je zatrdila svojim privržencem po objavi izidov vzporednih volitev in dodala, da so jih že večkrat pokopali. "A smo danes bolj kot kadarkoli odločeni, da se borimo za Francoze," je dodala in napovedala, da bo zdaj vsa prizadevanja usmerila v junijske parlamentarne volitve.

Voditelji evropskih držav zadovoljni z zmago Macrona na volitvah

Številni voditelji evropskih držav so čestitali francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. Večinoma so izpostavili, da gre tudi za zmago za združeno Evropsko unijo.

Nemški kancler Olaf Scholz je na Twitterju izrazil veselje, da bosta z Macronom "lahko nadaljevala naše dobro sodelovanje". "Volivci so dali danes močan glas zaupanju v Evropo," je dodal kancler Nemčije, ki skupaj s Francijo velja za motor Evropske unije.

Italijanski premier Mario Draghi je Macronovo zmago označil za "odlične novice za vso Evropo". Francija in Italija bosta skupaj s partnerji še naprej gradili "močnejšo, bolj pošteno Evropo, ki bo sposobna neodvisno premagovati velike izzive našega časa, najprej vojno v Ukrajini," je v izjavi za javnost sporočil Draghi. Izrazil je tudi pripravljenost za sodelovanje v korist vseh evropskih državljanov.

Macronu je čestital tudi britanski premier Boris Johnson. "Francija je ena naših najbližjih in najpomembnejših zaveznic," je zapisal na Twitterju. "Veselim se nadaljevanja sodelovanja pri zadevah, ki so najpomembnejša za naši državi in tudi za svet," je dodal Johnson.

Britanski premier sicer velja za ideološkega nasprotnika Macrona. V preteklih letih sta se namreč večkrat sporekla, državi sta v sporu glede pravic ribičev in glede ilegalnih migracij, Macron pa je bil tudi oster nasprotnik podpornikov brexita, med katere spada tudi Johnson. V Londonu so bili sicer med predvolilno kampanjo zadržani in javno niso podprli ne Macrona ne njegove tekmice Marine Le Pen.

Belgijski premier Alexander De Croo je medtem zmago Macrona proti Le Penovi označil tudi za zmago proti ekstremizmu. "Bolj kot kdajkoli se morajo vse demokratične sile združiti proti ekstremom, ki želijo naščuvati ljudi enega proti drugemu, spodkopavati našo demokratično pravno državo in oslabiti Evropo," je zapisal v čestitki, ki jo je objavil na Twitterju. Demokracija je preveč dragocena, da bi jo prepustili ekstremistom. "Ta boj bomo nadaljevali tudi v naši državi," je dodal.

Ocenil je tudi, da se Francozi danes niso odločili samo za močno državo znotraj močne Evrope, ampak "za gotovost in vrednote razsvetljenstva". Ob tem je Macrona pozval k skupni gradnji "močne in združene Evrope".

Francoskemu predsedniku je čestital tudi hrvaški premier Andrej Plenković. "To je dobra novica za Francijo, za Evropo in za hrvaško-francosko strateško partnerstvo," je tvitnil hrvaški premier in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi med državama še naprej krepili.

Von der Leynova, Metsola in Michel čestitali Macronu za volilno zmago

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na družbenem omrežju zapisala: "Veselim se že nadaljevanja našega odličnega sodelovanja. Skupaj bomo potegnili Francijo in Evropo naprej."  

Podobno je reagiral predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "V tem turbulentnem obdobju potrebujemo trdno Evropo in Francijo, ki je popolnoma predana suvereni in strateški Evropski uniji. Lahko računamo na Francijo še za pet naslednjih let," je zapisal na družbenem omrežju.

Tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v prvi čestitki, ki jo je prav tako objavila na družbenem omrežju, ocenila, da "močna EU potrebuje močno Francijo". Zapisala je, da se že veseli nadaljevanja sodelovanja s francoskim predsedstvom Svetu EU za "soočanje z izzivi v vse bolj negotovem in zaskrbljujočem svetu".

Zmagal šele v drugem krogu

V prvem krogu pred dvema tednoma, ko se je za predsedniški položaj potegovalo 12 kandidatov, je Emmanuel Macron dobil 27,5 odstotka glasov, Marine Le Pen pa 23,5 odstotka. Zadnje javnomnenjske raziskave pred drugim krogom so predsedniku napovedovale dobrih 55 odstotkov glasov, njegovi izzivalki pa dobrih 45 odstotkov.

Po prvem krogu ga je podprla večina kandidatov, ključni pa so bili volivci, ki so 10. aprila glasovali za skrajnega levičarja Jean-Luca Melenchona, teh je bilo več kot 20 odstotkov. Melenchon sicer Macrona ni neposredno podprl, volivcem je dejal le, naj ne glasujejo za Le Penovo. Številni njegovi volivci naj bi zato danes ostali doma. 

Po poročanju francoskih televizij, ki so objavile izide vzporednih volitev, na volišča danes ni prišlo med 27 in 29 odstotkov volivcev.

Pred drugim krogom volitev je Macron francoske volivce prepričeval, da bo v teh zahtevnih časih boljši predsednik kot njegova protikandidatka, ki je bila v preteklosti znana po številnih povezavah z Rusijo in njenim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Opozarjal je, da bi zmaga Le Penove pomenila hud udarec ne le za Francijo, temveč za celo Evropo. Marine Le Pen je sicer opustila načrte o izstopu Francije iz EU, a se je zavzemala za korenite reforme, ki bi zagotovile več suverenosti članicam.

Pred petimi leti, ko sta se v drugem krogu prav tako pomerila Macron in Le Penova, je s 66 odstotki prepričljivo slavil Macron.  A je letos Le Penovi z zmernejšim nastopom in poudarjanjem problemov, kot je rast cen, na svojo stran uspelo dobiti širši krog volivcev.

Kaj Macron napoveduje v novem mandatu?

Tokrat napoveduje polno zaposlitev v roku petih let, znižanje davkov za gospodinjstva in podjetja, svoj program pa naj bi financiral z dodatnim zvišanjem upokojitvene starosti z 62 na 65 let.

Pokojninska reforma, ki je bila deležna precejšnjega nasprotovanja, je bila njegov cilj že v prvem mandatu, a je epidemija covida-19 njeno sprejemanje zamrznila.

V trenutnem dogajanju, povezanem z rusko agresijo nad Ukrajino, Macron v Evropi igra eno od dominantnih vlog in njegova podpora se je tudi na ta račun v tednih pred prvim krogom volitev za nekaj časa okrepila.

Z volilnimi nastopi je bil tako Macron velik del kampanje precej zadržan in se je namesto tega osredotočal na diplomatska prizadevanja za končanje vojne. Pred drugim krogom je svoje pojavljanje na predvolilnih dogodkih in obiskih po državi okrepil.

V svojem predsedniškem mandatu si je utrdil podobo sredinskega, proevropskega reformatorja

Macron je leta 2017 z 39 leti postal dotlej najmlajši francoski predsednik. Zmaga na volitvah je predstavljala vrhunec bliskovitega vzpona nekdanjega ministra za gospodarstvo, ki se ni pred tem še nikoli pomeril na volitvah.

Nekdanji varovanec socialističnega predsednika Francoisa Hollanda z izkušnjami s področja investicijskega bančništva se je ob vstopu v Elizejsko palačo odrekel starim političnim zavezništvom, le leto dni prej pa je ustanovil sredinsko politično gibanje Naprej republika, s katerim je korenito posegel v tradicionalen strankarski ustroj v državi.

V svojem mandatu je izpeljal kar nekaj reform, tudi spornih – olajšal je odpuščanje zaposlenih, znižal davke in v boju proti terorizmu uvedel stroge varnostne zakone. Se je pa moral leta 2018 po več tednih protestov, ki so jih začeli tako imenovani rumeni jopiči, odpovedati predlogu zvišanja obdavčitve goriv.

Poleg protestov je Macronov mandat zaradi pandemije covida-19 zaznamovala zdravstvena kriza, čeprav so doslej v Franciji večino strogih omejitvenih ukrepov že odpravili.

Ves čas mandata je prispeval k ambiciozni agendi znotraj EU s ciljem preobraziti unijo v večjo diplomatsko in obrambno silo.