Donald Trump je med drugim podpisal ukaz o umiku ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), o ukinitvi pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA, razglasitvi mamilarskih kartelov za tuje teroristične organizacije in o zaščiti žensk pred radikalnimi ideologijami.
Ob vrnitvi v Ovalno pisarno Bele hiše, ki jo je zapustil po prvem mandatu leta 2021, je našel tudi tradicionalno pismo predhodnika, vendar vsebine sporočila Joeja Bidna z novinarji ni delil. Je pa z njimi govoril o številnih temah in med podpisovanjem izvršnih ukazov odgovarjal na vprašanja.
Med drugim je napovedal, da bo 1. februarja uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike, čeprav imajo ZDA z obema državama sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki so ga posodobili na Trumpovo pobudo v njegovem prvem mandatu.
Povedal je tudi, da bodo morale države članice zveze Nato za obrambo nameniti pet odstotkov svojih proračunov. Glede vojne v Ukrajini pa je dejal, da je predsednik Volodimir Zelenski pripravljen na dogovor za končanje vojne, za ruskega predsednika Vladimirja Putina pa še ne ve. Menil je, da Putin z vojno uničuje Rusijo in bi bilo bolje zanj, da sprejme dogovor.

Časa za prerekanje z novinarji ni bilo, saj je Trump hitro podpisoval ukaze brez spuščanja v pretirane podrobnosti. Največ vprašanj je zadevalo južno mejo in priseljevanje, pri čemer je Trump dejal, da nima nič proti temu, če priseljevanje poteka po zakoniti poti. "Potrebujemo ljudi," je dejal. Razglasitev izrednih razmer na meji z Mehiko pomeni, da lahko Trump na mejo pošlje vojsko in poveča porabo za njeno varovanje. To je storil že leta 2019 za financiranje gradnje mejnega zidu, vendar so ga doletele tožbe zveznih držav in organizacij.
Podobno se po pričakovanjih tožbe obetajo tudi sedaj, še posebej glede ukinitve pravice do državljanstva z rojstvom. Od leta 1868 namreč 14. amandma k ustavi zagotavlja pravico do državljanstva vsem rojenim na ozemlju ZDA. Trump je potrdil, da so tožbe možne, vendar zagotovil, da ima za ta ukaz podlago.
Pomilostitev okoli 1600 obsojencev za napad na kongres 6. januarja 2021, ki jih je Trump opredelil kot talce Bidnove vlade, je naletela na ostro kritiko nekdanje predsednice predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Prepričana je, da gre za sramotno dejanje. "To je nezaslišana žalitev pravosodnega sistema in junakov, ki so ščitili kongres in ustavo," je v izjavi sporočila Pelosi.
Trump je dejal, da pričakuje, da bodo talce začeli izpuščati nemudoma. Nekaterim je sicer le znižal kazen. Televizija ABC je poročala, da je med pomiloščenimi nekdanji vodja skupine Ponosni fantje Enrique Tarrio, ki je bil obsojen na 22 let zapora. Postopek za njegovo izpustitev se je že začel.

TikTok kitajsko-ameriški?
Med odmevnimi ukazi je tudi dovoljenje za nadaljevanje delovanja TikToku za 75 dni. Zvezni zakon od ponedeljka naprej prepoveduje delovanje družbenega medija v ZDA, če se ni začel postopek za ločitev od kitajskega lastnika ByteDance. Postopek se ni začel, vendar je Trump prepričan, da se bo to zgodilo v naslednjih tednih in mesecih, pri čemer bo 50-odstotni lastniški delež ameriški.
Ob tem je razložil, da se bodo ameriška tehnološka podjetja tepla za delež v TikToku in namignil na verjetnost skupnega kitajsko-ameriškega lastništva. Če Kitajska ne privoli v prodajo 50-odstotnega deleža, bo to za Trumpa sovražno dejanje. Pojasnil je še, da je spremenil mnenje o TikToku, ker ga je začel uporabljati in ker ga uporabljajo mladi.
Odpravil 78 Bidnovih izvršnih ukazov
Trump je ZDA umaknil iz WHO že v prvem mandatu, zaradi sporov okrog ukrepov proti pandemiji covida-19, Biden pa je nato njegovo odločitev preklical. Podobno je Trump v prvem mandatu umaknil ZDA iz svetovnih prizadevanj proti podnebnim spremembam, tokrat pa jih je umaknil iz Pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga dosegli s prizadevanji Bidnove vlade. Ob tem je še ustavil gradnjo elektrarn na veter na morju.
Trump je podpisal ukaz o ustanovitvi "ministrstva" za vladno učinkovitost (Doge), ki ga bo vodil milijarder Elon Musk. Proti temu so že bile vložene tožbe, saj predsednik ministrstva brez kongresa ne more ustanoviti. Šlo naj bi sicer za posvetovalni organ. Trump je ob tem povedal, da Musk, ki je prevzel pobude glede nekaterih politik nove vlade, ne bo dobil pisarne v Zahodnem krilu Bele hiše.
Še pred prihodom v Belo hišo je Trump v športni dvorani Capital One podpisal izvršni ukaz za odpravo 78 izvršnih ukazov Bidna, med njimi njegovo črtanje Kube s seznama držav podpornic terorizma.
Začasno je prepovedal tudi nove vladne regulacije in zaposlovanje v zveznih agencijah, ukinil je zaščito transspolnih oseb pred diskriminacijo v zdravstvu in odredil zvezno pomoč državam pri zagotavljanju sredstev za usmrtitve.
Odmeva pa tudi njegova ukinitev Bidnovega ukaza glede razvoja umetne inteligence. Biden je podjetjem ukazal, da delijo podatke o varnostnih grožnjah z zveznimi regulatorji in pozval k oblikovanju standardov za uravnotežen in varen razvoj. Trump je sedaj to odpravil.
Demokratske zvezne države tožijo Trumpa zaradi ukinitve pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA
Skoraj 20 pravosodnih ministrov ameriških zveznih držav je danes vložilo tožbo proti Trumpovemu izvršnemu ukazu, ki ukinja avtomatično pravico do državljanstva vsem, ki so rojeni na ozemlju ZDA. V tožbi opozarjajo, da je ta pravica zapisana v ustavi, poroča ameriška televizija CNN.
Trumpov ukaz krši 14. amandma k ameriški ustavi in predsednik ga ne more spreminjati, ne glede na to, da ima široka pooblastila glede politike priseljevanja, je zapisano v tožbi, v kateri sodeluje 18 zveznih držav, prestolnica Washington in mesto San Francisco.
"Predsednik ima pravico do svojega političnega programa, vendar pa ne more spreminjati ustave in uničiti pravne države," je za CNN dejal pravosodni minister zvezne države New Jersey Matthew Platkin.
Glede na dosedanje podobne izkušnje s Trumpovimi tožbami se tudi ta zgodba ne bo končala, dokler zadnje besede ne bo reklo vrhovno sodišče ZDA.
Tožba je bila vložena v zvezni državi Massachusetts, ki jo pokriva prizivno sodišče z demokratskimi sodniki, zato bo Trumpov ukaz tam skoraj zagotovo razveljavljen, njegova usoda pred vrhovnim sodiščem s konservativno večino pa ni povsem jasna, poroča CNN.
Vrhovno sodišče ZDA je sicer doslej skozi zgodovino v podobnih primerih dosledno potrdilo pravico do državljanstva z rojstvom v ZDA.
Pred tem je podobno tožbo na zveznem sodišču v New Hampshiru vložila Zveza za državljanske svoboščine, skupaj z več organizacijami za zaščito pravic priseljencev.
Kanada pripravljena odgovoriti na Trumpove carine, Mehika miri napetosti
Trump je v ponedeljek nakazal tudi, da bi lahko 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike stopile v veljavo februarja. Kanadski premier Justin Trudeau, ki je nedavno napovedal odstop s čela kanadske vlade, je zato danes dejal, da je "vse na mizi", ko gre za odgovor na morebitno ameriško sprejetje carin, s katerimi grozi Trump. Na tiskovni konferenci je poudaril, da bo odziv Ottawe "močan, hiter in odmerjen".
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je medtem na redni jutranji tiskovni konferenci pozvala k ohranitvi "treznih glav", saj da se je namesto govorov treba sklicevati na podpisane sporazume.
V Mehiki bodo posebej pozorno spremljali razmere prek severne meje, potem ko je Trump odredil razglasitev izrednih razmer na južni meji ZDA, kar pomeni, da lahko tja napoti vojsko in poveča porabo za njeno varovanje.
KOMENTARJI (407)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.