Pompeo: Hongkong nima več avtonomije

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je danes v ameriškem kongresu dejal, da Hongkong več ne uživa visoke stopnje avtonomije od Kitajske. S tem pa je opozoril, da bi lahko Hongkong izgubil poseben trgovinski status z ZDA, kar bi ogrozilo njegovo vlogo mednarodnega finančnega središča. 

Pompeo je spomnil, da mora State Department po lanski spremembi ameriškega zakona iz leta 1992 o odnosih med ZDA in Kitajsko (Hong Kong Policy Act), vsako leto podati oceno neodvisnosti ozemlja od Kitajske. "Po natančni preučitvi razvoja dogodkov v obdobju poročanja, sem danes kongresu sporočil, da Hongkongu po zakonodaji ZDA več ne more zagotavljati iste obravnave na enak način kot je to ameriška zakonodajala omogočala Hongkongu pred julijem 1997," je dejal Pompeo. "Noben razumen človek danes ne more trditi, da Honkong še naprej uživa visoko stopnjo neodvisnosti od Kitajske, glede na dejstva na terenu," je poudaril.

Že v torek je ameriški predsednik Donald Trump posvaril, da bo proti Kitajski sprejel ukrepe, če bo sprejela zakon o nacionalni varnosti. 

Te ameriške izjave so posledica sporne zakonodaje o nacionalni varnosti, ki jo pripravlja Peking in ki naj bi bila usmerjena proti separatističnim težnjam v Hongkongu. Pompeo je danes to zakonodajo označil za »katastrofalno odločitev«. Prejšnji teden je ameriški diplomat opozoril, da bi sprejetje te zakonodaje pomenilo »smrtni udarec« honkongški avtonomiji. 

Predlagana zakonodaja je prejšnji teden sprožila nove proteste v Hongkongu, ki so se danes nadaljevali zaradi obravnave nove zakonodaje, ki kriminalizira posmehovanje kitajski himni. 

Na potezi je Trump

Pompeovo sporočilo še ne pomeni avtomatskega odvzema "privilegijev", ki jih uživa Hongkong. Dokončno odločitev o nadaljnjih odnosih med Hongkongom in ZDA bo sprejel Trump. 

Izguba posebnega statusa bi imela hude finančne posledice za Hongkong in Kitajsko. Po podatkih ameriškega konzulata v Hongkongu posluje več kot 1200 ameriških podjetij, več kot 800 jih ima tam bodisi regionalne pisarne ali pa celo sedeže. Leta 2018 je bil Hongkong 21. največji trgovinski partner ZDA. V prvem četrtletju letošnjega leta so ZDA tja izvozile za 6,36 milijard dolarjev (5,78 milijard evrov) in uvozile za 952 milijonov dolarjev (865,37 milijona evrov) blaga. 

"To je slaba novica za Hongkong kot finančno središče. Denar gre tja, kjer je varen. To bo tudi signal za banke, da bodo zelo, zelo previdne glede Hongkonga," je za CNN dejal Bill Reinsch iz ameriškega Centra za strateške in mednarodne študije. Prepričan je, da bi izguba posebnega statusa z ZDA povzročila, da bi tudi druga podjetja, ne le ameriška, odšla drugam. 

"Glejte in videli boste, kaj bo naredil London, glejte in videli boste, kaj bo naredil Tokio. Spremenilo se bo in žrtve bodo prebivalci Hongkonga, Ši Džinping ne bo trpel," je ocenil Reinsch. 

Nič več 'ena država, dva sistema'?

Kot posebno administrativno območje uživa Hongkong poseben status v luči politike "ena država, dva sistema". Ima namreč lastno vlado in ekonomski sistem, ki sta ločena od kitajskega. Ob tem pa uživa določeno stopnjo demokratičnosti in civilnih svoboščin, čeprav uradno spada pod Kitajsko.

Mesto je po prvi opijski vojni leta 1842 postalo britanska kolonija, po predhodnem dogovoru pa je bilo leta 1997 ozemlje predano Kitajski. Avtonomno območje si je takrat "priborilo" poseben trgovinski status z ZDA, kar pomeni, da uživa določene prednosti pri trgovanju, ki jih Kitajska ne. Večina prebivalcev mesta se zaradi stoletnega vpliva Britancev in drugačnih vrednot nima za Kitajce, pač pa za Honkonžane.