Janša je zapisal, da je novinar televizijske hiše ARD "izvedel cenzuro" v slogu časnikov Pravde ali Der Stürmerja. Pri slednjem je šlo za propagandno orodje nacistične Nemčije, Pravda pa je bil uradni časopis Komunistične partije Sovjetske zveze. Janša je h komentarju še dodal, da so bili iz prispevka "izključeni skoraj vsi, ki se niso strinjali z vašim enostranskim poročanjem". In zaključil, da je to "sramota za ARD".
Nemška televizija ARD se je odzvala na komentar in sporočila, da napad leti neposredno na njihovega novinarskega kolega Nikolausa Neumaierja, ki je v večernih poročilih poročal o slovenskih medijih. Spomnili so tudi, da je Janša poročanje primerjal s propagandnim sovražnim orodjem nacistične Nemčije. Kot pojasnjujejo pri ARD, je v njihovem prispevku besedo dobil tudi direktor Urada za komuniciranje (Ukom) Urošu Urbaniji, ki je zavrnil navedbe medija o pritiskih na novinarje in dejal, da je 90 odstotkov slovenskih medijev "levih in so proti vladi". "Ko novinar širi lažna dejstva, moramo nujno ukrepati," je še dodal Urbanija.
Novinar nemške televizije je že konec marca na družbenih omrežjih objavil, da v Sloveniji snemajo prispevek o položaju medijev v času premierja Janše, saj da "premier s sovražnim govorom in vulgarnimi izrazi napada medije, zlasti novinarke".
To je na lastni koži občutila novinarka bruseljskega spletnega medija Politico Lili Bayer. Ta je v članku o "slovenski vojni proti medijem" zapisala, da "vodja ene najmanjših članic EU bije veliko kampanjo proti novinarjem, ki jih ne mara". Janša jo je napadel, da je citirala skrajno levičarske neznane vire in zanemarila vire z integriteto: "Naročeno ji je bilo, naj ne pove resnice." Po Janševem napadu je Bayerjevi v bran stopilo mnogo novinarskih kolegov.
Na napade na medije in novinarje je v svojem poročilu o položaju človekovih pravic po svetu v letu 2020 opozoril tudi ameriški State Department. Posebej je v poročilu omenjeno ponovno tvitanje vladnega kriznega štaba za covid-19 o raziskovalnem novinarju Blažu Zgagi, da ima "covid Marx Lenin virus", kar je sprožilo napade provladnih medijev nanj, omenjajo se kritike vladnih uradnikov, da RTV ne poroča ugodno o vladi.
Poročilo omenja še imenovanje novih članov programskega sveta, Janšev tvit, da RTV laže o višanju plač ministrom in državnim sekretarjem, žaljive tvite in besedne napade na novinarje RTV, ki so jim sledili fizični napadi nevladnih dejavnikov, ter grožnje novinarki RTV Eugeniji Carl, ki je dobila pošiljko s sumljivim belim prahom.
Tudi Bruselj, še posebej sedaj pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, opozarja ne neugodno medijsko ozračje v Sloveniji. Zadnji v nizu Janševih potez, ko je bilo na razpravi v okviru skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije govora o svobodi medijev v Sloveniji, je bilo bojkotiranje razprave zaradi nepredvajanja videa. Nepredvajanje videa, ki ga je pripravil glede medijske svobode v Sloveniji, je označil, da gre za "cenzuro na organu, ki bi moral zagovarjati svobodo medijev".
V razpravi o razmerah v Sloveniji je želel namesto svojega ustnega nastopa in odgovorov na vprašanja članov skupine najprej predvajati video o položaju medijev v Sloveniji, česar mu evropska poslanka ni dovolila. Je pa dopustila možnost, da se video predvaja na koncu razprave. Janša je vodji skupine že takoj očital cenzuro. Nato pa je sporočil, da Slovenija Bruslju ne dolguje ničesar, da nekateri že 35 let plačujejo ceno za svobodo in demokracijo ter da jim "preplačani birokrati, rojeni v blaginjo, ne bodo pridigali o svobodi in demokraciji". Janša je po tem sporu predsedujočo razpravi Sophie in 't Veld celo pozval, naj odstopi s tega položaja, saj da je nepopravljivo škodovala ugledu in verodostojnosti omenjene skupine.
KOMENTARJI (1657)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.