Kritično v Dalmaciji, poplavilo več mest: 'Takih pojavov bo vse več'

Vremenske razmere so povzročile tudi motnje v pomorskem prometu, odpovedane so bile nekatere linije katamaranov, trajektov in ladij, poroča net.hr.

Najbolj kritična je bila Dalmacija, neurje je prizadelo območje Kaštela, Šibenika, podobno je bilo tudi v Tisnu in Zadru. Razmere so bile kritične tudi v Crikvenici, kjer je poplavilo promenado. Na srečo se je veter umiril, vendar še vedno dežuje.

Resno je tudi v Omišu, najbolj v predelu Smokvica, zvečer je namreč poplavilo zahodni del mesta, vzpostavljen je bil tudi zbirni center. Na terenu so gasilci in reševalci. "Ta del mesta je še vedno ogrožen, vendar so ljudje v tem delu Omiša, ki ga pogosto poplavlja, navajeni na te razmere," je pojasnil Višeslav Pešić, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Omiš. "Nekaj škode je, vendar je situacija pod nadzorom, ljudje pa so pripravljeni na takšne situacije."

Hrvaški Državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je že včeraj opozoril, da pričakujejo ciklon, ki bo prinesel vse hladnejši zrak iz severa, zaradi padca temperature pa se bo dež postopoma spremenil v sneg.

Fizik in profesor Branko Grisogono opozarja, da ciklonski val ni nov pojav, vendar postaja vse pogostejši in močnejši zaradi podnebnih sprememb, poroča morski.hr. In kot pravi, se bo to še nadaljevalo.

Spreminja se namreč klimatološka in statistična porazdelitev vremenskih razmer, je opozoril. "Vse pogosteje opažamo takšne ekstreme, na žalost bo takih pojavov vedno več," je dodal.

Gre za kombinacijo več dejavnikov, eden od njih je počasno, a kljub temu intenzivno in pospešeno dvigovanje povprečne morske gladine, kar velja tudi za Jadran. Drugi dejavnik pa je vse večje segrevanje Jadrana, kar posledično okrepi ciklone srednje velikosti, je razložil. 

"To so manjši cikloni, ki prihajajo predvsem iz Genove in se nato pomaknejo v Jadran ali ustvarijo tako imenovani jadranski ciklon," je dodal. Ta ciklon ima zelo dobro podlago, toplo morje, dovolj je visoko, da se ti učinki seštevajo. Gre torej za segrevanje tako ozračja kot morja.

Za Jadran se pričakuje dvig povprečne morske gladine v skladu z globalnim dvigom. "Do konca stoletja bo to med 50 in 80 ali 90 centimetri," je pojasnil.

Opozoril je, da bodo najbolj prizadete nizko ležeče obale, kot je denimo Omiš. "Moramo razviti nove inženirske, mehanske in arhitekturne ukrepe, pri čemer vidno zaostajamo," je dejal. Pri tem je opozoril na Benetke, kjer so vložili veliko denarja v zaščito, a še vedno ni 100-odstotno učinkovita.

Tudi višja koncentracija toplogrednih plinov omogoča učinkovitejše segrevanje ozračja, širjenje morja in njegovo segrevanje, kar vodi do taljenja ledenikov Grenlandije, velikega dela Arktike in tudi znatnega dela Antarktike. Nekatera območja, ki so najbolj ogrožena, bi lahko do leta 2100 bila poplavljena.

Grisogono zato poziva k sistematičnemu pristopu k zaščiti obale. "Moramo resno razmisliti, zato pozivam politike, arhitekte, gradbene in strojne inženirje, naj razmislijo, kako to storiti, kako zaščititi ključna območja v vzhodnem Jadranu," je poudaril.

Dodal je, da je treba rešitve iskati v prilagajanju in sprejemanju obstoječih modelov iz drugih držav.

"Nisem inženir, vendar je treba skrbno premisliti, kako pristopiti k temu in kako sistematično rešiti problem. Tudi druge države se ukvarjajo s tem. Japonska se s tem spopada, vzhodni del ZDA in celo del zahodnega dela. Moramo sprejeti in prilagoditi obstoječe modele drugih. Francozi, Italijani in Španci so v to zelo vključeni. Vlagati moramo, da ohranimo našo obalo," je zaključil Grisogono v intervjuju za HRT.