Poraz Trumpa: demokrati z večino v obeh domovih kongresa

Potem ko so ameriške televizije že nekaj časa napovedovale, da bodo demokrati v skladu s predvolilnimi anketami prevzeli večino v 435-članskem predstavniškem domu kongresa, je pred nekaj minutami postalo jasno, da jim bo to uspelo tudi v 100-članskem senatu.

Za prevzem večine v predstavniškem domu demokrati potrebujejo 218 sedežev, projekcije televizij pa jim napovedujejo najmanj 235 sedežev, verjetno pa še več. V senatu so morali za prevzem večine republikancem odvzeti najmanj štiri sedeže in to so presegli z zmagami v Teksasu, Ohiu, Severni Karolini, Južni Karolini, Kansasu in Iowi.

Pred volitvami so imeli republikanci v senatu 53 sedežev, demokrati pa z dvema neodvisnima skupaj 47. Dosedanji izidi kažejo, da se je položaj obrnil, demokrati pa lahko računajo še na zmagi v Mainu in na Aljaski, kjer so bile predvolilne tekme tesne. Če obdržijo še Michigan, kjer se prav tako obeta tesen izid, bodo imeli v novem senatu kar 55 sedežev, kar presega tudi zanje najbolj optimistične ankete.

V predstavniškem domu imajo republikanci trenutno 218 sedežev, demokrati skupaj z neodvisnim 215, dva sedeža pa sta prazna. Tiskovna agencija AP je doslej potrdila 181 sedežev za demokrate in 108 za republikance. Projekcije televizij na podlagi delno preštetih izidov v preostalih tekmah pa kažejo, da bodo imeli demokrati od januarja najmanj 235 sedežev, verjetno pa še več.

Demokratom je za prevzem večine v obeh domovih ameriškega kongresa uspelo zmagati v izrazito republikanskih zveznih državah in to tudi v okrožjih, ki so jih republikanci na Trumpovo pobudo prekrojili v svojo korist.

Odmeva zmaga demokrata Adama Hamiltona v Kansasu, kjer demokrata niso poslali v zvezni senat vse od leta 1932. Presenečenji sta zmagi Annie Andrews v Južni Karolini in Josha Tureka v Iowi, medtem ko so ankete napovedovale tesne zmage demokratov v Severni Karolini, Teksasu in Ohiu.

Sprememba razmerja moči pomeni konec popolne oblasti Trumpovih republikancev v Washingtonu in vzpostavitev nadzora nad predsednikom, ki so ga doslej lahko deloma brzdala le zvezna sodišča. Glavni razlog za poraz republikancev je Trumpova politika, zlasti carine in vojna proti Iranu, zaradi česar je inflacija ostala povišana, med razlogi za poraz pa je tudi odkrita korupcija v vladi.

Trumpovo delo na položaju predsednika odobrava manj kot 40 odstotkov Američanov, velika večina pa ga krivi za slabe gospodarske razmere. Trump je pred volitvami pozival volivce, naj se na vmesnih volitvah obnašajo, kot da je tudi sam na glasovnicah, kar so tudi storili, a ne tako, kot bi si želel.

Natančno število sedežev, ki jih bodo imeli demokrati v obeh domovih, še ni znano, saj preštevanje glasov še poteka. Kaže pa, da bodo imeli v obeh domovih nekaj manevrskega prostora. To bodo potrebovali predvsem v senatu, kjer se senator iz Pensilvanije že zdaj obnaša kot republikanec in ni zanesljivo, da bo ostal član demokratske stranke.

Kljub večini v obeh domovih pa demokrati brez Trumpa ne bodo mogli sprejemati zakonov. Preden je bil znan razplet volitev, je Trump v izjavi za televizijo CBS izjavil, da ga lahko po novem kličejo "gospod veto". S tem je napovedal, da bo skušal z vetom blokirati demokratske pobude.

Nadzor nad obema domovoma kongresa pa demokratom prinaša več možnosti za parlamentarne preiskave, vključno s pravico do izdajanja sodnih pozivov za pridobivanje dokumentov in pričanje. Nadzor nad senatom jim omogoča tudi blokiranje Trumpovih kandidatov za zvezne sodnike.

Zelo razočaran je milijarder Elon Musk, ki je republikanskim kandidatom pred volitvami namenil skoraj pol milijarde dolarjev. Demokrati so napovedali, da ga bodo preiskovali, med drugim zaradi njegove vloge pri ukinjanju zveznih programov in delovnih mest, kar je izvajal njegov urad za vladno učinkovitost.