Poročilo o vladavini prava: v Sloveniji skrb vzbujajoče grožnje novinarjem

Evropska komisija bo objavila poročilo o vladavini prava, ki že vnaprej dviguje veliko prahu – tudi v Sloveniji. Kot poroča spletni portal Politico, naj bi bila naša država omenjena v kontekstu omejevanja medijske svobode. "Grožnje novinarjem so še posebej skrb vzbujajoče v Bolgariji, na Hrvaškem, v Sloveniji in Španiji," so po njihovih informacijah ugotovili v Bruslju.  

Poročilo je odziv Komisije na zastoj v procesu po 7. členu pogodbe EU, ki ga je Unija sprožila zaradi očitanih kršitev vladavine prava na Poljskem in Madžarskem ter v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici. Kot piše Politico, bo precej kritično. Tako naj bi opozorili, da se Evropska unija v nekaterih članicah sooča z resnimi izzivi ter da obstajajo primeri, ko je zaščita pravne države na preizkušnji. Določene države so kot problematične omenjene večkrat, posebej je izpostavljena grožnja neodvisnosti sodstva na Madžarskem in Poljskem, toda – dodajajo – izzivi obstajajo tudi v drugih državah, pri čemer so izpostavljene Bolgarija, Romunija, Hrvaška in Slovaška. 

V zvezi s poročilom sicer odmeva poziv predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, naj odstavi podpredsednico Komisije, komisarko za vrednote in preglednost Vero Jourovo. Ena ključnih oseb pri pripravi poročila ga je namreč žalila z izjavo, da na Madžarskem nastaja "bolna demokracija". A iz Bruslja so sporočili, da ji predsednica Komisije povsem zaupa. 

Kaj je že znano? 

Evropska komisija je osnutek poročila Sloveniji predala že konec avgusta, vlada pa je sredi septembra v Bruselj poslala odziv nanj.  

Poročilo je, smo takrat pisali, do Slovenije kljub določenim opozorilom razmeroma pozitivno. Omenja pa težave policije in tožilstva, nizko zaupanje v sodstvo zaradi vmešavanja vlade, politikov in interesov ter dolžino in neuspešnost preiskav zaradi pomanjkanja virov. Omenja pa tudi pomanjkanje ustreznih pravil, ki bi urejala konflikte v medijskem prostoru. Gre za navzkrižje med političnimi strankami in lastniki medijev.  

Dvojni standardi?

Postopek po sprožitvi 7. člena je vmes, kot omenjeno, skoraj zastal, domnevno zato, ker med državami ni bilo prave volje za ukrepanje proti dvema članicama. Vprašanje vladavine prava se je nato znova znašlo v središču zanimanja javnosti poleti ob sprejemanju svežnja za obnovo Evrope po pandemiji koronavirusne bolezni. Takrat so (neuspešno) predlagali, da bi EU finančna sredstva vezala na spoštovanje vladavine prava. 

Predlogu sta, pričakovano, najglasneje nasprotovali Madžarska in Poljska, po nekaterih informacijah pa naj bi se jima pridružila tudi Slovenija. Spomnimo. Bruseljski dopisnik britanskega Financial Timesa je na Twitterju takrat zapisal, da se omenjene tri države "upirajo sistemu, ki bi povezal denar s spoštovanjem temeljnih pravic",in dobil odgovor Janeza Janše: "Narobe. Želimo samo to, da za vse veljajo enaki standardi. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo ... Enaki standardi glede neodvisnega sodstva, medijev, svobode govora ... Nikakor nikjer ne podpiramo selektivnega pravosodja in dvojnih standardov." 

Evropski parlament je sicer že januarja z veliko večino glasov ugotovil, da "se je položaj tako na Poljskem kot tudi na Madžarskem po sprožitvi 7. člena Pogodbe o EU poslabšal". "Dejstvo, da Svetu ni uspelo učinkovito uporabiti 7. člena, dodatno spodkopava celovitost skupnih evropskih vrednot, medsebojno zaupanje ter verodostojnost EU kot celote," so takrat opozorili poslanke in poslanci. Besedilo prav tako poziva Evropsko komisijo k uporabi vseh orodij, ki jih ima na razpolago, za preprečitev kršenja skupnih vrednot, kot so hitri postopki za ugotavljanje kršitev evropske zakonodaje ter predlogi začasnih ukrepov pred Sodiščem EU.