Avtorji poročila ocenjujejo, da rusko gospodarstvo vstopa v "terminalno fazo" vojne ekonomije. Gospodarska rast se je praktično ustavila, država pa postaja vse bolj odvisna od Kitajske.
"V prvih letih vojne proti Ukrajini se je rusko gospodarstvo izkazalo za odpornejše, kot so pričakovali mnogi. Zdaj pa so rezerve v veliki meri porabljene," je dejal predsednik Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo Moritz Schularick.
Poročilo ugotavlja, da so se likvidna sredstva ruskega državnega premoženjskega sklada od začetka vojne močno zmanjšala.
Medtem ko so ob začetku invazije predstavljala 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda, so aprila letos znašala le še 1,8 odstotka BDP, poroča DPA.
Hkrati se povečuje pritisk na državni proračun. Proračunski primanjkljaj je že v prvem četrtletju presegel cilj, ki si ga je ruska vlada zastavila za celotno leto 2026.
Dodaten udarec predstavljajo prihodki od energentov. Prihodki od prodaje nafte in plina so se v prvih treh mesecih leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 45 odstotkov.
Po oceni ekonomistov pa največji izziv za Moskvo ni več dostop do denarja. "Temeljna omejitev, s katero se danes sooča Rusija, ni dostop do kapitala, temveč pomanjkanje delovne sile, tehnologije in proizvodnih zmogljivosti," opozarja Matthew Klein, avtor ekonomskega portala The Overshoot.
Rusko gospodarstvo se sooča z rekordnim pomanjkanjem delavcev, saj je velik del moške populacije v vojski ali povezan z vojaško industrijo. Zaradi sankcij pa ima država tudi omejen dostop do naprednih tehnologij in industrijskih komponent.
Po mnenju avtorjev poročila dodatna državna poraba zato vse bolj spodbuja inflacijo, medtem ko njen učinek na vojaške zmogljivosti države postaja vse manjši.
Pomemben del poročila je namenjen tudi vse tesnejšim gospodarskim povezavam med Moskvo in Pekingom.
Kitajska danes predstavlja približno 35 odstotkov celotne ruske zunanje trgovine in je postala glavni dobavitelj številnih izdelkov dvojne rabe, ki jih je mogoče uporabljati tako v civilne kot vojaške namene.
Po ocenah ekonomistov je Kitajska prispevala približno tri četrtine povečanja ruskega uvoza sankcioniranih vojaško pomembnih komponent po letu 2022.
Avtorji opozarjajo, da se Rusija Kitajski ni približala zaradi strateške izbire, temveč zaradi nuje. Čeprav ji kitajska podpora trenutno pomaga vzdrževati vojno gospodarstvo, dolgoročno zmanjšuje njeno gospodarsko neodvisnost in pogajalsko moč.
Ekonomisti menijo, da naraščajoča ranljivost ruskega gospodarstva Zahodu odpira nove možnosti za pritisk na Moskvo. Posebej izpostavljajo prihodke od izvoza nafte in plina, ki ostajajo ključni vir financiranja vojne v Ukrajini.
Po njihovem mnenju bi morale zahodne države strožje uveljavljati omejitve cen ruske nafte, dodatno omejevati delovanje tako imenovane ruske "senčne flote" tankerjev ter okrepiti nadzor izvoza občutljivih tehnologij, predvsem prek kitajskih dobavnih verig.
"Uveljavljanje cenovnih omejitev mora ostati v središču sankcijske politike," je poudaril direktor Stockholmskega inštituta za tranzicijsko ekonomijo Torbjörn Becker.
Kljub opozorilom ekonomistov ostaja odprto vprašanje, kako hitro bi se lahko težave odrazile v dejanskem zmanjšanju ruskih vojaških zmogljivosti. Rusija namreč kljub sankcijam in gospodarskim pritiskom že več kot štiri leta nadaljuje vojno v Ukrajini, pri čemer trenutno nadzoruje približno petino ukrajinskega ozemlja, vključno s Krimom, ki ga je priključila že leta 2014.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.