Družina Kadgien poleg Portreta dame skrivala še 22 drugih umetniških del

Prejšnji mesec je nepremičninski oglas v Argentini pretresel umetniški svet. A ne zaradi dih jemajočega domovanja, pač pa fotografije dnevne sobe, kjer je na častnem mestu visela dolgo pogrešana slika italijanskega mojstra Giuseppeja Vittoreja Ghislandija, ki so jo med drugo svetovno vojno ukradli nacisti.

Ljubitelji umetnosti ob tem poudarjajo, da je podobna usoda najverjetneje doletela še na tisoče drugih pomembnih del, vključno z umetninami velikanov, kot so Vincent van Gogh, Raphael in Claude Monet. Po nekaterih ocenah naj bi se v zasebnih zbirkah nahajalo celo več kot 100.000 slik, ki jih še vedno nezakonito hranijo neupravičeni lastniki, poroča New York Post.

Zloglasni Portret dame je v začetku septembra po večtedenski kriminalistični preiskavi svojemu odvetniku (ta pa argentinskim oblastem) le predala Patricia Kadgien, lastnica nepremičnine v obmorskem letovišču in hči nacističnega častnika Friedricha Gustava Kadgiena.

Kljub temu, sta 59-letna Kadgienova in njen mož, 62-letni Juan Carlos Cortegoso, obtožena skrivanja ukradene umetnine. Portret dame naj bi po poizvodovanju nizozemskega novinarja namreč najprej skrila in nadomestila s tapiserijo. Če bosta spoznana za kriva, jima grozi do šest let zapora.

Umetniško delo iz začetka 18. stoletja so nacisti zaplenili nizozemskemu zbiratelju Jacquesu Goudstikkerju, nakar je po koncu druge svetovne vojne izginilo. Slika, ki so jo v Argentini nedavno znova pokazali javnosti, je bila sprva ocenjena na 43.000, a bi lahko bila po najnovejših ocenah vredna kar pol milijona evrov.

Poleg Ghislandijeve slike, pa so argentinski organi pregona med večkratnimi preiskavami nepremičnin, povezanih z družino Kadgien, našli še 22 drugih del, vključno z deli Henrija Matissa.

"Po vsem svetu je še vedno ogromno umetniških del, ki so jih zaplenili nacisti in ki so skrbno skrita pred očmi javnosti," pravi Jonathan Petropoulos, profesor evropske zgodovine na univerzi Claremont McKenna v Kaliforniji in avtor knjige iz leta 2021 Goeringov človek v Parizu: Zgodba o nacističnem plenilcu umetnosti in njegovem svetu. Pohvalil je odkritje slike, na katero je po desetletju vztrajnega iskanja del iz znamenite zbirke nizozemskega trgovca z umetninami Goudstikkerja naletel preiskovalni novinar Cyril Rosman, a ocenil, da je umetnina le ena od približno 100.000 dragocenosti, ki so jih nacisti naropali in katerih lokacija je neznana. "Muzeji so vložili zahtevke za vračilo slavnih del, a jih velika večina še vedno ostaja v zasebnih rokah," izpostavlja.

Seznam pogrešanega nacističnega plena vodi fundacija Monuments Men and Women Foundation – neprofitna organizacija, ki pomaga pri iskanju ukradenih umetnin in si prizadeva za njihovo vrnitev upravičenim lastnikom.

Med najdragocenejšimi pogrešanimi deli je po njihovih navedbah Rafaelov Portret mladeniča, ki ga je italijanski mojster naslikal med letoma 1513 in 1514. Nacisti so ga ukradli iz Muzeja knezov Czatroyskih v Krakovu na Poljskem, njegova zadnja znana lokacija je bila na nemškem gradu leta 1945. Njegova vrednost bi se danes merila v vrtoglavih številkah, glede na to, da so bila nekatera Rafaelova dela na dražbah doslej prodana za več deset milijonov dolarjev, piše New York Post.

Še zmeraj so pogrešane tudi številne slike avstrijskega ekspresionista Egona Schieleja, vključno s Čolni, ki se zrcalijo v vodi. Gre za eno od več kot 80 umetnikovih del, ki so jih nacisti ukradli lastniku, avstrijsko-judovskemu kabaretistu Fritzu Grunbaumu, so sporočili iz fundacije. Grunbaum je umrl v koncentracijskem taborišču Dachau leta 1941. Nedavno najdena Schielejeva dela so bila na dražbah prav tako prodana za več milijonov dolarjev.

Neznana ostaja tudi lokacija slike Slikar na poti v Tarascon, ki jo je Vincent van Gogh naslikal leta 1888. Nazadnje so jo videli leta 1945 v rudniku soli Neu-Stassfurt, kjer so nacisti shranjevali ukradena dela, da bi jih zaščitili pred zavezniškim bombardiranjem. Slika nizozemskega mojstra bi lahko danes na dražbi dosegla ceno več kot 100 milijonov dolarjev. Delo Sadovnjak s cipresami, ki ga je Van Gogh naslikal istega leta, je leta 2022 so na dražbi namreč prodali za 117 milijonov dolarjev (99,43 milijona evrov) – kar je rekord za katero koli delo tega umetnika.

Med pogrešanimi slikami so tudi dela nekaterih najbolj prepoznavnih imen umetnosti 19. in 20. stoletja, vključno z Edgarjem Degasom, Augustom Rodinom, Claudom Monetom in Camilleom Pissarom, še naštevajo v fundaciji.

Čeprav so večino umetnin ukradli visoki uradniki, kot sta sam nacistični voditelj Adolf Hitler in vodja Gestapa Hermann Göring, pa si tudi nekateri nižji nacistični fukcionarji ni mogli kaj, da jih ne bi zasrbeli prsti, pravi Petropoulos. Za Predsedniško komisijo za premoženje holokavsta, ki jo je leta 2000 ustanovil takratni ameriški predsednik Bill Clinton, je pomagal sestaviti seznam pogrešanih umetniških del, ki so jih ukradli nacisti. Komisija je ugotovila, da so nacisti v 12 letih na oblasti ukradli več kot 600.000 umetniških del.

Friedrich Gustav Kadgien je po vojni medtem pobegnil iz Nemčije, najprej v Švico, nato pa s pomočjo poslovnih zvez v Južno Ameriko. V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja je živel v Argentini skupaj z nacističnima vojnima zločincema Adolfom Eichmannom in Josefom Mengelejem – vse tri je ščitil režim fašističnega voditelja Juana Perona. Najpozneje leta 1954 je Kadgien kupil 200.000 hektarjev velik ranč z 20.000 glavo čredo goveda.

Postal je polnopraven argentinski državljan in celo živel pod svojim pravim imenom. Imel je tudi številne poslovne stike z argentinsko vlado in Nemcem pomagal pri selitvi ukradenega premoženja iz države, je sporočila švicarska komisija, ustanovljena leta 1996 za preučitev vloge države med drugo svetovno vojno.

Prav tako je prodajal orožje brazilski vojski ter v petdesetih letih prejšnjega stoletja pomagal financirati državne udare v Gvatemali in Kolumbiji. Umrl je leta 1978.

Petropoulos, ki je tudi sam desetletja preživel v iskanju nakradenega nacističnega premoženja, pa ob tem še poudarja, da bi moralo ravnanje argentinskih oblasti v tem primeru služiti kot zgled preostalemu svetu.

"Argentinska policija je prva po drugi svetovni vojni, ki dejansko uporablja pravo in zakone za aretacijo lastnikov nacistično naplenjenih umetnin in s kazenskimi postopki proti njim zagotavlja vrnitev umetnin," je izpostavil. Pri tem pa se skliceval na nedavne sodne primere v ZDA, v katerih so neupravičeni lastniki muzeje, ki so jim vrnili ukradena dela, celo tožili. In obratno: v drugih primerih, ki so vključevali nekatere Schielejeve slike, je okrožni tožilec Manhattna Alvin Bragg leta 2023 ameriškim muzejem zasegel 11 ukradenih del, ki so preprosto visela na ogled javnosti v njihovih galerijah. Nihče pa ni bil nikoli aretiran ali le kazensko preganjan. "Ta primer pa nas opominja, da imajo tudi zasebniki, ki si lastijo ukradeno umetnost, obveznost vračila," je še sklenil profesor zgodovine.