Napovedujejo rekord: tragična zgodba mladenke na Klimtovem portretu

Dražbena hiša Sotheby's bo naslednji teden na dražbi ponudila dela iz zbirke dediča Estée Lauder, Leonarda A. Lauderja. Pravi dragulj med njimi je monumentalni, skoraj dva metra visoki 'Portret Elisabeth Lederer' izpod čopiča Gustava Klimta. Poznavalci ocenjujejo, da bo presegel ceno 150 milijonov dolarjev (130 milijonov evrov) in tako močno popravil rekord za dela tega avstrijskega umetnika. Trenutno ga drži portret dame s pahljačo, ki je v roke novega lastnika šel za 108 milijonov dolarjev (93 milijonov evrov), poroča CNN.

'Portret Elisabeth Lederer' je krasil Lauderjev dom v New Yorku, javnost pa ga je imela le redko priložnost videti. Umetnostna zgodovinarka Emily Braun, ki je skoraj štiri desetletja delala kot Lauderjeva umetniška svetovalka, je povedala, da je bila slika najprej izobešena v njegovi dnevni sobi, nato pa jo je dal preseliti v jedilnico. "Kadar koli je bil doma, je kosilo pojedel za majhno okroglo mizo tik ob sliki," je razkrila za CNN.

V okviru iste dražbe bodo sicer ponudili še dve Klimtovi krajini z jezera Attersee, ocenjeni sta na več kot 70 oziroma 80 milijonov dolarjev (60 oziroma 70 milijonov evrov), skupaj pa naj bi po pričakovanjih Lauderjeva zbirka prinesla kar 400 milijonov evrov (346 milijonov evrov).

Dokončan le dve leti pred umetnikovo smrtjo, portret prikazuje takrat komaj 20-letno dedinjo v prosojni, ornamentirani obleki, obkroženo z motivi kitajske umetnosti.

Njegova zgodovina je impresivna in dramatična hkrati, tako kot je bilo tragično življenje upodobljenke. Elisabeth Lederer, hčerka Klimtovih najpremožnejših mecenov, s katerimi je tudi zasebno prebil veliko časa, je še pred drugo svetovno vojno ostala brez vsega, umrla pa, preden je orožje utihnilo, stara komaj 50 let. Okoliščine njene smrti ostajajo nejasne.

V 20. letih prejšnjega stoletja, ko je fašizem že začel dvigovati glavo, je Elisabeth Lederer prestopila v protestantizem in se poročila z baronom Wolfgangom von Bachofen-Echtom. Ločila sta se leta 1934, potem ko jima je umrl edini sin, in Elisabeth se je vrnila k judovski veri. Dve leti pozneje je izgubila še očeta, po nemški priključitvi Avstrije pa je mama zbežala v Budimpešto. Ostala je sama na Dunaju. 

Ker je bila kot neporočena ženska judovskega rodu izjemno ranljiva, si je izmislila zgodbo, da je Klimt v resnici njen oče. Držal se ga je sloves ženskarja, zgodbo pa je, najverjetneje, da bi zaščitila hčer, potrdila tudi njena mama. Umetnik je bil z družino v tesnih odnosih, močno vez z Elisabeth pa naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da se nikakor ni želel posloviti od njenega portreta. Izmišljal si je popravek za popravkom, dokler dekletova mama portreta ni preprosto odnesla iz ateljeja, lahko preberemo na spletni strani Narodne galerije Kanade, kjer je bil portret zadnja leta razstavljen. 

Elisabeth je dejansko dobila potrdilo, da je Klimtova hči, kar ji je zagotavljalo zaščito pred nacističnim preganjanjem, pomagal pa naj bi ji tudi bivši svak, sicer visoki nacistični uradnik, še dodajajo. 

Leta 1939, leto dni po priključitvi Avstrije, so nacisti zasegli obsežno umetniško zbirko družine Lederer, ki je vključevala tudi številna Klimtova dela. Številna so leta 1943 razstavili na Dunaju, nato pa jih shranili v gradu Immendorf, ki je bil ob koncu vojne požgan. 

Portreta Elisabeth in njene mame Szerene – ta je bil naslikan nekaj let prej – zaradi judovskega porekla portretirank niso vključili v razstavo in prav to ju je nazadnje rešilo pred ognjem na Immendorfu. 

Elisabethin portret je bil leta 1948 vrnjen njenemu bratu Erichu Ledererju, ki ga je hranil vse do konca svojega življenja, piše CNN. Leta 1983 ga je pridobil trgovec z umetninami Serge Sabarsky in ga dve leti pozneje prodal Leonardu Lauderju. Lauder, sam madžarsko-češkega rodu, se je za Klimta začel zanimati v 70. letih, predvsem zaradi svojih družinskih vezi z regijo.