Evropska banka za obnovo in razvoj opozarja, da je treba poškodovani zaščitni ovoj nad ostanki reaktorja jedrske elektrarne v Černobilu popraviti pred letom 2030.
Ogromna jeklena konstrukcija je bila zgrajena nad reaktorjem, ki ga je leta 1986 uničila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. Njena naloga je preprečevanje širjenja radioaktivnih snovi v okolje in zagotavljanje pogojev za varno ravnanje z ostanki reaktorja. Februarja 2025 jo je poškodoval napad z ruskim brezpilotnim letalnikom.
Predsednica EBRD Odile Renaud-Basso je v pogovoru za Politico opozorila, da posledice poškodbe ne zadevajo zgolj Ukrajine. "To ni ukrajinski problem. Jedrska varnost na svetovni ravni bi morala skrbeti vse," je poudarila.
Neposredne nevarnosti ni, a časa za popravilo ni neomejeno
Po besedah predsednice banke poškodovana konstrukcija trenutno ne predstavlja neposredne nevarnosti. Vendar bi lahko nadaljnje odlašanje s popravilom povzročilo dodatno propadanje zaščitne infrastrukture.
Posebej problematična je vlaga, ki bi lahko prodirala pod zaščitni lok in povzročala korozijo konstrukcijskih elementov. To bi sčasoma bistveno otežilo in podražilo varno ravnanje z radioaktivnim materialom, ki ostaja v uničenem reaktorju.
Renaud-Basso zato poudarja, da je treba sanacijo izvesti pravočasno, preden se poškodbe še povečajo.
Ob tem opozarja, da financiranja obnove Černobila ne bi smeli obravnavati kot konkurence drugim nujnim oblikam pomoči Ukrajini, ki se zaradi ruskih napadov že sooča z obsežnim uničenjem energetske infrastrukture.
Po njenem mnenju gre za naložbo v mednarodno jedrsko varnost, saj morebitne posledice nezadostne zaščite radioaktivnih snovi ne bi bile omejene na ukrajinsko ozemlje.
Države G7 obljubile 260 milijonov evrov
EBRD ocenjuje, da bo obnova poškodovanega zaščitnega ovoja stala približno 500 milijonov evrov. Končni stroški sicer še niso dokončno določeni, saj dodatne tehnične ocene še potekajo.
Države skupine G7 so oktobra napovedale 260 milijonov evrov finančne podpore, kar predstavlja nekaj več kot polovico ocenjenih potrebnih sredstev. Preostanek bo morala banka zagotoviti z dodatnimi mednarodnimi prispevki.
Pomemben korak naj bi bila donatorska konferenca, ki bo 9. novembra v Parizu. Skupaj jo bodo vodile Francija, Ukrajina in EBRD, njen cilj pa je pridobiti dodatne finančne zaveze držav in drugih partnerjev.
Rusija škode predvidoma ne bo plačala
Čeprav je bil zaščitni ovoj poškodovan v ruskem napadu, EBRD ne pričakuje, da bo Moskva sodelovala pri financiranju popravil. Renaud-Basso je sicer omenila možnost, da bi stroške v prihodnosti poskušali povrniti v okviru morebitnih vojnih reparacij. A da se je z izzivom treba spopasti zdaj.
"Mednarodna skupnost je v preteklosti že znala najti rešitve za ta izziv. Zelo pomembno je pokazati, da smo ga sposobni obravnavati tudi zdaj in zagotoviti potrebno varnost," je sklenila Renaud-Basso.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.