Na obseg zunanje trgovine so v času, odkar je Velika Britanija izstopila z enotnega trga in iz carinske unije, resda vplivali pandemija covida-19 in širši globalni pritiski v dobavnih verigah, a svoj del je nedvoumno prispeval tudi brexit. Ta je predvsem občutno povečal birokracijo, s katero se morajo ukvarjati britanska podjetja, izpostavlja danes objavljeno poročilo.
"Ena od velikih obljub brexita je bila osvoboditev britanskih podjetij, ki naj bi dobila prostor, da maksimirajo svojo produktivnost in prispevek h gospodarstvu. To zdaj, na dolgi poti okrevanja po pandemiji, še posebej nujno potrebujemo. A edini opazni učinek doslej so le višji stroški, papirologija in zamude na mejah," piše.
Kot svari omenjeni odbor, bodo letos v veljavo stopile nove kontrole pri uvozu blaga iz EU, kar bi lahko pomenilo nove motnje in zamude v trgovini z Unijo. Člane odbora skrbi tudi, kaj se bo zgodilo, ko se bo zaradi umirjanja pandemije covida-19 znova bistveno okrepil potniški promet čez Rokavski preliv.
Odbor zato vlado poziva k dodatnim prizadevanjem za izboljšanje režimov na meji, vzpostavljenih po izstopu Velike Britanije iz povezave. Vladno napoved, da bo do leta 2025 vzpostavila najučinkovitejšo mejo na svetu, pa je označil kot "optimistično glede na stanje danes".
Poročilo sicer prihaja dan po tem, ko je Velika Britanija dobila novega državnega sekretarja za "priložnosti brexita in učinkovitost vlade". Ta položaj je v okviru preoblikovanja vladne ekipe premierja Borisa Johnsona namreč prevzel eden najvidnejših zagovornikov britanskega izstopa iz EU, Jacob Rees-Mogg. Njegova glavna naloga bo preučiti, katera evropska pravila lahko zdaj, ko niso več del Unije, v Veliki Britaniji odpravijo.
